Kako učencem približati koncept diaspore z delom v razredu, ki jim predstavi resničnega predstavnika slovenske diaspore

Spodaj objavljamo pripoved gospoda Dala, Kanadčana s slovenskimi koreninami, in vprašanja za razmislek. Pod njimi najdete tudi vnaprej pripravljene datoteke za aktivnosti v razredu.

Aktivnost lahko izvedete na več načinov, npr.:

  • Učencem izročite vprašanja in jim pustite nekaj trenutkov, da se seznanijo z njimi. Nato eden izmed učencev na glas prebere zgodbo. Ostali med poslušanjem beležijo odgovore. Sledi pogovor.
  • Učencem izročite besedilo, ki naj ga samostojno preberejo, ne da bi vnaprej poznali vprašanja. Nato jim zastavite posamezna vprašanja. Sledi pogovor.
  • Učencem hkrati razdelite besedilo in vprašanja. Ko ugotovijo odgovore, razvijete pogovor.

 

Gospod Dale: 51 % Slovenec in 49 % Kanadčan[1]

Starost: 55 let

Spol: moški

Izobrazba: diplomant matematike in računalništva

Status: zaposlen

Ali je kdaj obiskal Slovenijo? Da, že sedemkrat.

Kraj bivanja: Whitby, Ontario

»Rojen sem bil leta 1961 v Kanadi. Moji starši so se preselili iz Slovenije v Kanado zaradi ekonomskih razlogov, v želji po boljšem življenju. Doma smo govorili izključno slovensko, zato sem imel, ko sem prišel v šolo, težave, saj nisem znal angleškega jezika. Oba z bratom sva bila naučena vsega v slovenščini, poleg tega so naju starši vzgajali tudi v duhu slovenskih navad in kulturnih vrednot. Vem vse, kako se kaj dela oz. kako se lotiti tradicionalnih ‘slovenskih’ opravil. Znam loviti polhe, pripraviti ‘tenstan’ krompir, štruklje, žgance. Znam delati krvavice in tudi vem, kako se naredi vino, oziroma poznam osnove vinogradništva, saj sem vinogradnike opazoval na svojem obisku v Sloveniji. Ukvarjam se s turističnim društvom Holiday Gardens, v okviru katerega skrbim za ohranjanje slovenske dediščine. Gostimo tudi slovenske ansamble, kar me tudi v Kanadi povezuje s Slovenijo; pripravljamo bankete in klasične slovenske veselice. Ob neki priložnosti sem igral tudi župana iz Slovenije.

Zelo sem ponosen na svoje slovenske korenine. Kadar pri športu v pomembni tekmi igra kakšna slovenska ekipa, vedno obesim slovensko zastavo, tako da vsi vedo, da navijam za Slovenijo. Rad se pohvalim tudi s tem, da je Anže Kopitar iz Slovenije. Tudi moj sin je hokejist. Trudim se, da Slovenijo ves čas promoviram.

Vsi moji sosedje in sodelavci vedo, kaj in kje je Slovenija. Ponosen sem tudi na to, da so vsi Slovenci v Kanadi, ki jih poznam, pošteni in skromni ter delavni ljudje.

Nekoč sem s seboj v Slovenijo vzel nekega sorodnika, ki ima tudi sorodstvo v Sloveniji, in bil je zelo vesel, da je videl domovino svojih starih staršev. Sam si pred obiskom ni čisto predstavljal, kako je v tej deželi. Jaz sem Slovenijo že od nekdaj nekako poznal, saj sem bil vzgojen v slovenskem duhu. Kar nekaj Slovencev sem poznal tudi v Kanadi, tako da nisem imel kakšnih predsodkov ali posebnih pričakovanj, da bi morali biti vsi Slovenci takšni kot moj oče in mama.

Zelo sem hvaležen svojim staršem, da so me naučili vsega, kar vem o Sloveniji in kar čutim do nje, predvsem pa, da so me naučili jezika. Moji otroci slovenščine ne znajo, saj je tudi moja žena ne zna, in doma med seboj nismo nikoli govorili slovensko. Za to mi je žal, a sedaj je, kar je.

Odkar obstaja internet, sem se povezal s kar nekaj Slovenci v Sloveniji, in tako sem bolj na tekočem o tem, kaj se dogaja v domovini mojih staršev – in tudi moji domovini. Kar zadeva Kanado, pa sem prav tako ponosen, da je sprejela mnogo Slovencev, ki so tu v Kanadi dosegli ogromno in postali uspešni ljudje v več pogledih. Zato se počutim doma tako v Sloveniji kot v Kanadi. Če bi se moral opredeliti, bi rekel, da sem 51 % Slovenec in 49 % Kanadčan, vsekakor pa sem oboje. Resnično sem zelo ponosen na obe svoji domovini. Razmišljal sem že, da bi se kdaj preselili v Slovenijo, vendar žena ni bila za to, pa tudi otroci ne, in zato verjetno tega nikoli ne bom mogel storiti. Bom pa z veseljem še prišel na obisk v Slovenijo, kar se da pogosto. Ko se bom upokojil, verjetno še bistveno večkrat kot sedaj.«

 

Vprašanja v razmislek (učitelj se lahko o njih pogovori z učenci):

  1. Kateri generaciji slovenskih izseljencev pripada Dale? Svoj odgovor utemelji. Zakaj so se njegovi predniki odločili za izselitev iz Slovenije?
  2. S kakšnim izzivom se je Dale srečal ob vstopu v osnovno šolo? Zakaj? Ali misliš, da se tudi danes otroci priseljencev srečujejo s podobnim izzivom? Svoj odgovor utemelji.
  3. Katere slovenske običaje in navade v svoji zgodbi omenja Dale? Kateri slovenski običaji in navade pa so pomemben del tvojega življenja?
  4. Ali je Dale kdaj obiskal Slovenijo? Kako danes vzdržuje stike s Slovenijo in slovenstvom?
  5. Ali je Dale ponosen na svoje slovenske korenine? Na podlagi katerih njegovih izjav tako sklepaš?
  6. Kako Dale opredeli svojo etnično identiteto?

 

Datoteke (docx):

Dalova pripoved

Dalova pripoved z vprašanji za razmislek

Vprašanja za razmislek

Vprašanja za razmislek v obliki učnega lista

 

Avtorica prispevka: dr. Mojca Ilc Klun

[1] Resnična, doživeta osebna življenjska zgodba je bila zapisana leta 2015 v okviru raziskovalnega dela Zgodbe ljudi slovenskih korenin iz ZDA, Kanade, Avstralije in Nove Zelandije. V raziskovalnem projektu smo zbrali 56 resničnih življenjskih zgodb ljudi slovenskih korenin različnih generacij – tistih, ki so se sami izselili z območja današnje Slovenije, in tistih, ki so se v omenjenih državah rodili osebam, ki so se izselile z ozemlja današnje Slovenije, ali njihovim potomcem.