Imate težave s sledenjem vsem novim izrazom, ki se nenehno pojavljajo? V nadaljevanju z vami delimo nekaj kratic in sodobnih žargonskih izrazov s področja izobraževanja.

 

STEM

Ne glede na to, kako »kul« se sliši, je to pravzaprav kratica za naravoslovje, tehnologijo, inženiring in matematiko (Science, Technology, Engineering & Mathematics). Nanaša se na skupino znanstvenih disciplin, ki jih prakticirajo naravoslovci in inženirji in ki bi jih morali poučevati celovito in interdisciplinarno. Na srečo je dodatek »A«, ki se nanaša na umetnost (Arts), spremenil STEM v še zanimivejšo kratico STEAM (ang. para). Verjetno je bilo nekomu jasno, da naravoslovje in inženirstvo nista edini poklicni področji na svetu in da imajo glasbeniki, filmski ustvarjalci, umetniki in pisci prav tako ključne vloge. Kratici označujeta tudi sklope šolskih predmetov in tako prihaja do izraza njuna povezava z izobraževanjem.

 

PBL

Kratica pomeni »projektno orientirano učenje« (Project Based Learning). To je učni pristop, osredotočen na prikazovanje realnih življenjskih problemov, ki jih morajo učenci rešiti s svojim znanjem. Učencem omogoča, da se poglobijo v bistvo problema ter hkrati razvijejo določene praktične sposobnosti in kompetence. Učenci torej dobijo odprt problem in morajo nato v manjših skupinah opredeliti, katere podatke in znanje potrebujejo ter kako lahko rešijo izziv.

 

»Obrnjeno učenje« (Flipped Learning)

Metoda obrača konvencionalni proces učenja v učilnici, tako da so učenci z učnim materialom seznanjeni pred samim poukom. Čas v učilnici pa je potem uporabljen za razvijanje kompleksnejših kognitivnih procesov učencev skozi poglabljanje razumevanja prek debate z vrstniki in z aktivnostmi reševanja problemov. Obrnjeno učenje zahteva manj medsebojnega delovanja med učiteljem in vsakim posameznim učencem. Zunaj učilnice učenci prevzemajo učiteljsko vlogo, med učno uro pa jim naloge dodeljujejo učitelji.

 

BYOD

To je kratica za Bring Your Own Device (»prinesite lastno napravo«). Učitelj učence spodbudi, da v učilnico prinesejo svoje pametne telefone, prenosnike, tablične računalnike …, da lahko z njimi delajo pri pouku oziroma da pri pouku uporabljajo naprave, ki so jih vajeni od doma. Glede na vseprisotnost mobilnih naprav v domovih učencev in odsotnost podobnih naprav v šolah se ta pristop ob hitrem razvoju digitalnih izobraževalnih gradiv kaže kot bližnja prihodnost in so ga v nekaterih državah že uspešno uvedli. Pristop predvideva reševanje problemov/nalog s pomočjo več deset različnih naprav v rokah visoko motiviranih učencev, ki so dela s temi napravami vajeni.

 

»Oblikovalsko razmišljanje« (Design Thinking)

V osnovi so metodo oblikovalskega razmišljanja razvili in sprva uporabljali oblikovalci izdelkov, sčasoma pa se je zaradi učinkovitosti razširila tudi na druga področja. To je metodologija aktivnega pouka in učenja, ki služi ustvarjanju inovativnih idej za reševanje realnih potreb okolice, medtem ko se razvijajo sposobnosti in ključne kompetence za življenje v 21. stoletju. Podobno je pri projektno orientiranem učenju (PBL), a v tem primeru učenci sami iščejo problem, ki ga želijo rešiti.

 

Čuječnost (Mindfullness)

To je tako praksa kot stanje duha, nanaša pa se na sposobnost osredotočenosti na tukaj in zdaj. Koncept delno izhaja iz budistične tradicije in je v zadnjih desetletjih vse bolj priljubljen. Ker čuječnost lahko prakticira vsak, je čedalje bolj priljubljena tudi kot vzgojna pomoč učencem v okviru šolskega pouka. Čuječnost obsega tehnike in vaje s katerimi otroke usmerjamo v razvijanje sposobnosti osredotočenosti na trenutno delo pri pouku. Čuječnost je lahko rešitev za vaše učence, še posebej za zaspane ali tiste, ki o ves čas zagledani skozi okno.

 

MOOC

To je kratica za Massive Open Online Courses (»množični odprti spletni tečaji«), kar je slišati bolj »kul«, kot če bi preprosto rekli »spletni tečaji«. »Množično odprti« pomeni, da ni omejitve števila sodelujočih in, kar je še pomembnejše, da se lahko prijavi vsak, ne glede na starost.

 

AR/VR

Kratici za Augmented Reality/Virtual Reality (»prirejena resničnost«/virtualna resničnost) že ob prevodu povesta veliko, a za boljšo ponazoritev … Prirejena resničnost dodaja resničnosti digitalno ustvarjene objekte (kot na primer pokemone v igri Pokemon Go). Virtualna resničnost pa je tehnologija, ki ustvarja popolnoma novo resničnost, vključujoč simulacijo vida in sluha. Predstavljajte si na primer virtualni sprehod učencev po antičnem Rimu pri pouku zgodovine, potovanje po žilah pri biologiji ali ogled atoma od blizu – učenci se bodo počutili, kot bi bili zares tam, učili se bodo izkustveno in si veliko več zapomnili. Novo snov bodo ne le spoznali, ampak tudi doživeli.

Prevod in priredba: uredništvo Rokusove centrifuge

Vir: članek založbe Profil Klett