Učenje je učinkovitejše, če je v možganih več kisika. In spominski odtis je močnejši, če se informacija oziroma znanje, ki ga učitelj poda, učenca dotakne na igriv in čustveno angažiran način.

Ti dve vodili, ki izhajata iz biologije in nevroznanosti, sta nas vodili h kratkemu razmišljanju, kako popestriti pouk, ki pri večini predmetov poteka zelo statično in individualizirano.

Pedagoški pristop playness je odprt koncept, ki ga usmerjamo s pomočjo kompasa playness: ta učitelju daje orientacijo, ne glede na starost otrok ali predmet, ki ga poučuje. Pedagogom služi za orientacijo, da so pozorni na vse dimenzije človekovega obstoja, in otroku omogoča celostni razvoj. Tako kot imamo štiri strani neba, ki delijo svet na sever, jug, vzhod in zahod, tudi pedagogiko playness zaradi boljše orientacije delimo na štiri temeljne strani: telesnost, igrivost, gibanje in vrednote. To orodje je namenjeno učiteljem, da lahko ovrednotijo, kako zavzeti in strokovno uravnoteženi so pri vzgoji otrok. Na podlagi tega učitelj laže izbere primerna orodja za dosego svojih učnih in vzgojnih ciljev.

 

V nadaljevanju podajamo pet uporabnih nasvetov, kako popestriti usvajanje novega znanja ali utrditi obstoječe znanje na način playness.

 

  1. Računske operacije v gibanju

V prvi triadi lahko pri urah matematike mnoge preproste računske operacije izvajate v gibanju. Kjer gre za utrjevanje snovi (štetje, seštevanje, odštevanje, poštevanka), ki se jo morajo otroci naučiti na pamet, lahko izvajate naslednje: na tablo napišete račun, in ko ga otrok izračuna, stopi na svoj stol. Ko vsi stojijo, izberete naključnega učenca in ta pove rešitev. Nato na znak učitelja, ki še enkrat postavi računsko vprašanje, vsi hkrati skočijo dol in na glas povedo pravilno rešitev.

 

  1. Dinamično skupinsko delo

Pri vsebinah, kjer morajo otroci kaj naštevati ali nadgrajevati znanje od preprostega in splošnega h konkretnejšemu, naj se tako priredi tudi učilnica. Otroci naj postavijo klopi in stole v obliki kroga ali spirale. Tako jih že s tem povabimo k aktivnemu pouku in malo razmigamo. Hkrati pa oblika razreda bolj povezuje in omogoča vključujočo komunikacijo. Snov, ki jo je treba v določeni uri obdelati, učitelj razdeli na manjše korake in vsaki klopi ali skupini klopi določi naloge. Ko so te opravljene, vsaka klop z vsemi deli usvojeno znanje, ugotovitve ali informacije, ki so si jih učenci zapomnili. Cilj je, da vsaka klop zase opravi nalogo, na koncu pa jih učenci s pomočjo učitelja sestavijo v smiselno celoto. Primer: vsebine iz spoznavanja okolja ali družbe učitelj prek miselnega vzorca razdeli na večje veje, potem pa se vsaka klop ali skupinica poglobi v podrobnosti. Na koncu se sestavi miselni vzorec, ki pa ga morajo predstavniki skupinic pokazati še v obliki pantomime – asociacije pospešijo učenje in razvedrijo pouk.

 

  1. Sprint do znanja

Pri urah, kjer se učenci učijo o pomembnih dejstvih, se lahko za utrjevanje snovi priredi skupinska igra. Učitelj postavi vprašanje, katerega odgovor zahteva več podatkov, vezanih na vsebino snovi (na primer zgodovinsko obdobje ali dogodek z znano letnico, geografski pojmi, biologija, kemija …). Nato otrok, ki pozna odgovor, steče na dogovorjeno mesto in odgovori samo z enim podatkom. Sledijo drugi otroci, ki k odgovoru dodajajo nadaljnje podatke, pri čemer se ti ne smejo ponavljati. Za več razigranosti in napetosti se lahko doda primerjava dveh ali več skupin hkrati.

 

  1. Sprostitev napetosti pred preverjanjem znanja

Če imate na programu preverjanje znanja, je velika verjetnost, da so mnogi otroci napeti, zakrčeni in prehitro dihajo. S preprostimi dihalnimi vajami jih lahko pomirite. Najprej naj vstanejo in kar najhitreje s stisnjenimi pestmi tečejo na mestu. Tako bodo pognali več krvi tudi v možgane in prezračili pljuča. Nato naj se usedejo, umirijo dihanje in desetkrat ponovijo naslednji način dihanja: počasi (v treh sekundah) vdihnejo skozi nos in skozi priprte ustnice izdihnejo (izdih naj traja šest sekund). Pri tem naj bodo čim bolj mirni, lahko zaprejo oči. Po končani vaji jim svetujte, naj tudi med testom dihajo skozi nos, saj to v celicah, tudi možganskih, ohranja več kisika.

 

  1. Prijateljski pozdrav petih dotikov

So dnevi, ko opazite, da so otroci pasivni, sključeni na stolih, vzdušje pa je težko ali celo moreče, otroci niso pripravljeni na učenje. V takem primeru svetujemo, da odprete okna, prezračite razred in naredite nekaj poskočnih vaj, ki odpirajo telo in duha. Za dobro vzdušje predlagamo, da učitelj izbere par, ki mora pokazati prijateljski pozdrav dobre volje z uporabo petih dotikov (dotik je lahko z roko, nogo, trupom, glavo, število dotikov je poljubno …). Nato ga ostali ponovijo.

 

Avtor prispevka: dr. Milan Hosta

Več o pedagogiki playness: www.playness.si