Večina učiteljev se je že znašla v situaciji, ko so se ob soočenju s starši počutili ogrožene in negotove. Običajno gre za posledico slabe komunikacije med starši, učencem in učiteljem. Kako jo izboljšati? Preberite kratke nasvete, kako zastaviti komunikacijo glede na tip staršev.

Podporne starše zlahka vključimo v načrtovanje in izvedbo dnevov dejavnosti, prireditev in celo pouka. Predstavijo lahko svoj poklic ali prostočasno dejavnost in v tem okviru lahko sodelujejo pri vseh šolskih predmetih. Glasbeni in likovni umetniki sodelujejo pri GUM in LUM, pri LUM in TIT starši predstavijo svoje konjičke, kartograf sodeluje pri NAR, TIT in GEO, športnik predstavi svojo disciplino pri ŠPO. V okviru razredne ure se učenci učijo tudi o pomenu sprejemanja in razumevanja drugačnosti (obisk invalida, tujca).

Pri neodzivnih starših mora učitelj večkrat in na različne načine poskušati vzpostaviti stik ter svoj čas in način sodelovanja tudi prilagoditi. Preveriti mora, ali je neodzivnost značilna tudi pri drugih učiteljih, in v skrajni sili za pomoč prositi svetovalno službo ter poslati vabilo s priporočeno pošto. Ob naključnem srečanju učitelj takšne starše na kratko seznani z napredkom učenca (poudari pozitivne informacije) in jih povabi na razgovor. Za dobro komunikacijo v pedagoškem trikotniku je pomembno, da je prisoten tudi učenec, tako da lahko poda svoje videnje in razumevanje dogajanja oz. stanja.

Na razgovoru učitelj staršem predstavi pomen njihovega odzivanja za uspešen razvoj otroka, saj bo otrok tako začutil, da je zanje pomemben, da sta njegov napredek in uspeh pomembna tudi njim. Če je treba, naj učitelj starše seznani tudi z možnimi oblikami pomoči otroku in se ponudi, da bo po potrebi navezal potrebne stike.

Sodobni napadalni starši se največkrat odzovejo z elektronskim sporočilom, ki je napadalno, negativno in grozilno. Učitelj naj se na takšno sporočilo odzove s kratkim in vljudnim vabilom na osebni razgovor, nujno naj ostane miren. Njegova umirjenost in pozitivna naravnanost pripomoreta k temu, da starši nimajo občutka ogroženosti. Starše naj učitelj spodbudi, da povedo, čemu so prišli. Posluša in molči, dokler ne povedo vsega, kar so želeli sporočiti. Nato učitelj povzame povedano in preveri, ali je prav razumel cilj srečanja. Sledi razgovor, v katerem učitelj staršem predstavi svoje videnje otroka. Poudari otrokova močna področja in pozitivne lastnosti, predstavi pa tudi dejstva (komentarji ostalih učiteljev, pisna ocenjevanja, zapisi v učenčevih zvezkih). Po razgovoru učitelj ponovno preveri, kaj oz. kje je težava staršev, nato pa skupaj z njimi poskuša najti rešitev in priti do sklepov o ukrepih in njihovem spremljanju. Če skupne rešitve ni mogoče najti, se s starši dogovori za ponovno srečanje, kjer je lahko prisoten tudi strokovni tim (predstavnik svetovalne službe, ravnatelj, drugi učitelji), ki se oblikuje prav za ta namen.

Nekritične starše mora učitelj seznaniti z realnim stanjem otrokovega delovanja v šoli ter predstaviti svoja pričakovanja, zahteve in pomen upoštevanja šolskega reda. Svoja pričakovanja predstavijo tudi starši in otrok; ta potrdi ali zanika učiteljevo mnenje. Kadar starši slepo verjamejo svojemu otroku, učitelj poudari, da ne gre nujno za laž, temveč le za otrokov pogled in videnje dogodka. Rešitev je lahko le preverjanje resničnosti povedanega, ne pa obtožba, grožnja ali kazen. Učitelj s starši in otrokom uskladi pričakovanja. Skupaj sprejmejo dogovor in se dogovorijo o načinih njegovega spremljanja.

Na razgovoru z zaščitniškimi starši ti najprej predstavijo svoja pričakovanja do otroka, nato jih predstavi še učitelj ter jih podkrepi s konkretnimi dosežki in uspehi otroka. Svoje mnenje predstavi tudi otrok. Učitelj poudari pomen otrokovega prevzemanja odgovornosti za zdrav razvoj v samostojnega in odgovornega odraslega, kar podkrepi s konkretnimi primeri otrokovih odzivov v šolskem okolju in s pričakovanimi odzivi glede na razvojno stopnjo otroka. S starši se pogovori tudi o pomembnosti razmejitve odgovornosti v pedagoškem trikotniku.

Tudi pri vsevednih starših svojo težavo najprej predstavijo starši, učitelj jih pri tem ne prekinja. Nato postavi vsebinske meje razgovora in pri tem izključi vse v zvezi s strokovno presojo učitelja. To vsebino staršem le pojasni, če to želijo. S pomočjo šolske dokumentacije nato staršem predstavi dejstva in konkretne primere iz otrokovega šolskega življenja. Svoje poglede predstavi in pojasni tudi otrok. S tem in s poznavanjem zakonodaje učitelj staršem pokaže svojo strokovnost in kompetentnost ter tako vzpostavlja in pridobiva zaupanje. Staršem lahko ponudi tudi sodelovanje pri šolskih dejavnostih in neformalnih srečanjih ter jih tako vključi v šolski sistem.

Ne glede na to, kako pristopate h komunikaciji s starši, je dejstvo, da je za uspešno sodelovanje z njimi pomembno, da postanete sodelujoča ekipa. Ko tako starši kot učitelji prepoznajo vrednosti takšnega sodelovanja, se lahko razvije okolje, ki podpira sposobnosti vseh učencev.

 

Avtorica prispevka: Andreja Marković

Vir: priročnik Uspešno sodelujmo s starši!

 

Priročnik je nastal v okviru projekta Mreže 2 – Sodelovanje s starši na Šoli za ravnatelje, ko se je delovni tim OŠ Škofja Loka Mesto odločil za oblikovanje priročnika »od učiteljev za učitelje« na temo sodelovanja s starši. Nastala je zbirka teoretičnih izhodišč in praktičnih primerov sodelovanja s starši, ki jo je pod naslovom Uspešno sodelujmo s starši! leta 2017 izdala Založba Rokus Klett.