Z vami delimo nekaj praktičnih napotkov, kako lahko učitelji geografije in zgodovine učence naučijo pravilno in zanesljivo brati zemljevide, tako da bodo lahko s pomočjo tega znanja bolje razumeli aktualne svetovne dogodke in njihove zgodovinske vzroke.

Zemljevidi prikazujejo oblike terena in lokacije mest ter s tem prinašajo zgodbe o naravni in družbeni geografiji ter geopolitiki. Dandanes pa ima mnogo učencev težave z neznanjem geografije in preobremenjenostjo z informacijami. Tako kot za razvijanje katere koli druge oblike vizualnega razmišljanja je tudi za učenje pravilnega in zanesljivega branja zemljevidov potrebna praksa.

V tem prispevku boste našli različne strategije za branje zemljevidov, ki bodo učencem pomagale pridobiti znanje za zanesljivo interpretiranje tudi najzapletenejših zgodovinskih ali sodobnih zemljevidov. Predlagani so tudi načini za uporabo zemljevidov aktualnih dogodkov kot pripomočka za boljše razumevanje tako zgodovine kot tega, kar se trenutno dogaja v svetu.

 

Analiza zemljevidov

Znanje branja zemljevidov je veščina, ki zahteva prakso. V nadaljevanju opisujemo obsežen proces, ki ga je mogoče uporabljati nekaj dni, tednov ali skozi celotno šolsko leto, povzet pa je po pristopu, ki uči, kako analizirati politične karikature. Prednost tega procesa je, da učencev ne sili k zgolj enemu takojšnjemu pravilnemu odgovoru, ampak namesto tega poudarja vizualno razmišljanje in napredne veščine branja. Poleg tega omogoča sodelovanje vseh učencev, hkrati pa še gradi njihov akademski besednjak, kar jim omogoča razvijanje sposobnosti obsežnejše analize.

 

Odprta vprašanja

Analizo tematskih zemljevidov lahko začnete s tremi osnovnimi vprašanji, ki se začnejo s »kaj«. Tako boste uro odprli z vprašanji, ki bodo učencem pomagala ugotoviti, kaj jim zemljevid sporoča.

  1. Kaj se dogaja na zemljevidu?
  2. Zakaj tako mislite?
  3. Kaj še lahko najdete na zemljevidu?

Ta preprosta odprta vprašanja učencem omogočijo, da se osredotočijo na zemljevid brez pritiska, da bi morali najti »pravilno« interpretacijo. Tako lahko opažajo podrobnosti in vse to opisujejo brez pritiska, krožna narava vprašanj pa jih pri tem neprestano vrača nazaj, da poiščejo še več podrobnosti.

Opazovanje: prosite učence, naj prepoznajo in si zabeležijo podrobnosti.

Razmišljanje: spodbudite učence k ustvarjanju in preizkušanju hipotez.

Spraševanje: povabite učence, naj postavljajo vprašanja, ki vodijo k nadaljnjemu opazovanju in razmišljanju.

Razmišljanje o tem, kdo oz. kaj je vir informacij, je pomembna navada, ki bi jo učenci morali razviti, da jo bodo lahko uporabili vsakič, ko bodo delali z dokumenti. In z dovolj vaje bi to moralo postati običajna praksa oz. vprašanje, ki se postavlja pri vsakem analiziranju zemljevidov.

 

Razvijanje kartografskega besednjaka in ostrejšega očesa

Ko se učenci naučijo opažati podrobnosti in jih interpretirati, je primerno, da jim predstavite elemente zemljevidov (kot so legenda, merilo, izohipse, roža vetrov … ), ki jih kartografi pogosto uporabljajo. S časom bi se morali učenci dobro seznaniti z običajnimi vrstami zemljevidov, kot so topografski in socioekonomski zemljevidi, pa tudi s tehničnimi kartami in načrti.

S tem ko učencem pomagate prepoznavati kartografske pripomočke, jih usposabljate za vse natančnejše analize. Ko bodo za opisovanje zemljevidov brez težav uporabljali primerno besedišče, predlagamo, da se vrnete k analizi s pomočjo odprtih vprašanj, s katerimi ste začeli, tako da lahko učenci postanejo še bolj samostojni in samozavestni bralci zemljevidov.

 

Kako uporabljati zemljevide aktualnih dogodkov za boljše razumevanje zgodovine in današnjega sveta

Zemljevidi, ki prikazujejo zgodovinske dogodke, kot sta denimo širjenje »črne smrti« v srednjem veku ali krepitev gibanj za neodvisnost Latinske Amerike, so običajni dokumenti za pouk zgodovine. Za mnoge učitelje zgodovine in družboslovnih predmetov pa zemljevidi vseeno niso tako pogost pripomoček v učilnici. Na tej povezavi si lahko ogledate nekaj predlogov, kako zemljevide aktualnih svetovnih dogodkov pretvoriti v učne pripomočke.

 

Primerjava zgodovine z aktualnimi dogodki

Eden od načinov, kako lahko zemljevide aktualnih svetovnih dogodkov vključite v učno uro, je, da jih povežete z zgodovino, ki jo na primer že poučujete. Za tiste, ki se denimo učijo o svilni cesti, bo zanimiva primerjava zemljevida, ki prikazuje kitajsko svetovno trgovino (China’s global trade), z zemljevidom trgovskih poti svilne ceste.

Po pozornem pregledu obeh zemljevidov lahko učenci s pomočjo vprašanj, navedenih na začetku prispevka, razberejo naslednje:

  • Kaj nam vsak od zemljevidov pove o kitajskih trgovinskih partnerjih?
  • Katere podobnosti in razlike opazimo?

 

Kritičen odnos do svetovnih dogodkov

Z uporabo zemljevida sveta lahko učenci na primer preučijo tudi migracijske poti v trenutni begunski krizi ter zdajšnjo situacijo selitev primerjajo s tisto po drugi svetovni vojni ali s krizo, ki je nastala po razdelitvi Indije in Pakistana.

Druga ideja je primerjava zemljevidov, ki prikazujejo izgradnjo zdajšnje ruske vojaške moči in vojaške napetosti med hladno vojno.

Učenci lahko prav tako pregledajo zemljevide, ki prikazujejo razširjenost šiitskih in sunitskih muslimanov na Bližnjem vzhodu, ter to primerjajo z napetostmi med ločinami v muslimanskem svetu. To lahko nato primerjajo še z drugimi zgodovinskimi primeri verskih konfliktov.

 

Prevod in priredba: uredništvo Rokusove centrifuge

Vir: članek založbe Profil Klett