Preden se poglobite v branje prispevka, se poskusite spomniti učne ure, ko so bili vsi vaši učenci zatopljeni v dejavnost in jih je pri učenju presenetil šolski zvonec, iz več grl pa ste zaslišali: »A je že konec? Ali lahko še malo nadaljujemo?«

Bi lahko opisali podrobnosti dogajanja? Kje je potekalo učenje? Kaj so počeli učenci? Kakšna gradiva so uporabljali? Katere odločitve o učenju so učenci lahko sprejeli sami? Kako ste načrtovali učno uro? Kaj je bil najmočnejši motivacijski dejavnik? In končno, ali je bilo znanje učencev, ki so ga pridobili takrat, trajnejše in kakovostnejše kot običajno? Razmislite, kaj vas podpira pri ustvarjanju tovrstnih učnih okoliščin. Na kaj lahko vplivate sami? Pri katerih podrobnostih potrebujete podporo vodstva šole?

Svoja opažanja in razmišljanja si lahko tudi zapišete in jih med branjem prispevka dopolnjujete.

V besedilu, ki je pred vami, je predstavljen primer, kako okrepiti vključenost učencev v učni proces. Pot je sestavljena iz več korakov. Pred očmi imejte vašo učno skupino in njene posebnosti. Bodite prilagodljivi. Tako bo potovanje polno in cilj bolj zanesljivo dosežen.

(Samo)ugotavljanje stanja

Na začetku si lahko pomagate z opazovalnim obrazcem za spremljanje sodelovanja, ki je na voljo kot priloga (West-Burnham in Harris, 2016). Opazujte učence pri pouku in poskušajte ugotoviti, kako se vključujejo v dejavnosti. Opažanja zapišite na obrazec, najprej tako, da k posamezni ravni zapišete ime učenca. Da bo objektivnost večja, postopek nekajkrat ponovite. Zelo verjetno se bo zgodilo, da se bo posamezen učenec pri različnih dejavnostih vključeval z različno intenzivnostjo in ga ne boste mogli enoznačno uvrstiti zgolj na eno raven. Zabeležite si tudi tovrstna opažanja. Po potrebi obrazec prilagodite ali ga natisnite na večji format, da boste pridobili več prostora za zapiske.

Ali lahko zdaj že ugotovite, koliko učencev je na posamezni ravni? Izračunajte deleže in list za nekaj časa vložite na dno spodnjega predala vaše pisalne mize.

Širjenje vpogleda ob pomoči sodelavcev          

Dogovorite se s katerim izmed vaših sodelavcev, naj prevzame vlogo opazovalca učencev pri izbrani učni uri, ki jo boste izvedli vi. Sodelavcu predstavite namen spremljanja, pogovorita se o značilnostih posamezne ravni sodelovanja učencev, predstavite mu vaša pričakovanja glede zapisov. Ali je dovolj, da v posamezno rubriko (raven) vpiše le ime učenca ali želite še kakšno dodatno, opisno informacijo? Če ste pri posameznih učencih v dvomih, ali so vaša opažanja pravilna, lahko sodelavca prosite, da se osredotoči le na izbrane učence.

Naj vam ne bo žal niti časa za opazovanje iste skupine pri pouku drugega učitelja. Po potrebi se z vodstvom šole dogovorite za enkratno spremembo organizacije urnika. Zelo verjetno boste opazili, da se posamezni učenci vedejo povsem drugače kot pri vaših učnih urah. Ali lahko ugotovite, kaj so vzroki za drugačno odzivanje? Primerjajte opažanja sodelavcev z vašimi. Kaj ste ugotovili? Kdaj so učenci pristno sodelovali? Kako ste to prepoznali? Kaj je bil povod za pristno sodelovanje? Ali imate v skupini učenca, ki je pri vaših učnih urah še na ravni umika, pri pouku, ki ga vodi sodelavec, pa je isti učenec povsem zavzet? Čemu to pripisujete?

Izvrstno je, če vam uspe zabeležiti, kaj posameznega učenca motivira za vključevanje v dejavnosti. Mogoče dejavnost sama ali sodelovanje z določenim sošolcem? Morda ste ugotovili, da je učenec v začetku tedna najmanj učinkovit, saj njegove misli zapolnjujejo razmišljanja o domači situaciji, ali pa je konec tedna zaradi napornega usklajevanja šolskih in obšolskih dejavnosti (obiskovanje glasbene šole, treningov in podobno) že povsem izčrpan. Vzrokov je najmanj toliko, kot je učencev. Če želite biti učinkoviti in doseči zastavljeni cilj, je zelo pomembno (s)poznati učence.

Aktiviranje učencev

Zdaj je pravi čas, da v vaš projekt aktivno vključite tudi učence. Pogovorite se z njimi. Predstavite jim namen, cilje, dejavnosti kot tudi pričakovane prednosti. Povabite jih k aktivnemu soustvarjanju. Skupaj razmišljajte o pomenu sodelovanja učečega v procesu učenja. Spoznajte ravni sodelovanja. Uporabite igro vlog in omogočite učencem, da se vživijo v vsako izmed ravni – v vlogi učečega in v vlogi učitelja. Spodbujajte pogovore o značilnostih posamezne ravni, o vzrokih za (ne)sodelovanje, naj učenci povedo, kaj jih pritegne k učenju. Izzovite jih k razmišljanju z vprašanjem, koliko učencev bi prihajalo k pouku, če bi se lahko odločali po lastni volji. Katere učne ure bi obiskovali in zakaj?

V tej fazi lahko vključite različne vire, na primer besedila in filme ali povabite gosta z zanimivo učno izkušnjo.

Vsi otroci poznajo Piko Nogavičko in njeno srečanje s šolo. Na katero raven sodelovanja pri pouku bi  uvrstili pegasto rdečelasko? Kaj je njena težava? Kje prepoznate njene prednosti? Kako bi ji lahko pomagali? Učni načrt za slovenščino poleg omenjenega dela navaja tudi mnogo drugih, ki bi jih prav tako lahko uporabili za širjenje razumevanja, kako pomembna je lastna aktivnost v procesu učenja.

Prav poseben izziv pa ponuja zgodba O tem, kako sprožiti revolucijo, ki jo je avtor Ian Gilbert zapisal v knjigi Moč neodvisnega razmišljanja. Trk razmišljujočega učenca in izkušene učiteljice je privedel do absurdne situacije, ki sta jo pomagala reševati še dva pomembna deležnika: učenčeva mama in ravnatelj. Verjamem, da vas razplet zanima, a ga odkrijte sami. Zagotovo bo izvrstno izhodišče za razredno razpravo.

Učencu ali manjši skupini lahko dodelite zahtevnejšo nalogo. Preberejo naj biografijo Tare Westover z naslovom Educated: A Memoir in na podlagi prebranega pripravijo primerjavo med lastno in Tarino izobraževalno izkušnjo. Izdelajo naj plakat in predstavijo prednosti šolanja v Sloveniji in Tarine izobraževalne poti.

Verjamem, da se ne boste zadovoljili le z navedenimi bralnimi predlogi, temveč boste poiskali tudi drugačne iztočnice. Pozornost in interes učencev lahko okrepite s filmi. Matilda, Razredni sovražnik in Šola rocka so le nekateri, ki se dotikajo šolske tematike. Vprašajte še učence. Naj oni izberejo filme in razpravljajo o junakih in njihovih izkušnjah z učenjem.

Samovrednotenje učencev

Učenci so zdaj pripravljeni na naslednji pomemben korak, na ugotavljanje, kako se sami vključujejo v pouk. Vsak naj opredeli raven lastnega sodelovanja pri pouku. Razmislite, kakšen način beleženja bo učence dodatno spodbudil k vključevanju. Jih bo motiviral osebni obrazec, v katerega bodo za posamezno učno uro v ustrezno polje vpisovali križce? Ali bi bilo koristno dodati polje za vpisovanje komentarjev, lastnih opažanj in razmišljanj? Pri mlajših učencih bo zagotovo učinkovitejša ustna evalvacija. Starejši lahko evalvacijo že opravljajo sami ali v manjših skupinah.

Zdaj izdelajte še razredni graf. Na vodoravni osi označite pet ravni sodelovanja. Vsak učenec na ustrezno mesto (ki predstavlja njegov prevladujoč način sodelovanja) pripne listič. Učenci lističe dodajajo drugega nad drugega in ustvarijo stolpce.

Ob prikazu izvedite evalvacijo in se pogovorite o spremembah sodelovalnih vzorcev, če so seveda potrebne. Napovejte časovno obdobje, po katerem boste znova ugotavljali stanje vključevanja učencev v učni proces.

Primerjava ugotovitev

Zdaj poiščite list, ki ste ga odložili na dno spodnjega predala vaše pisalne mize. Prve ugotovitve primerjajte z razrednim grafom. Kakšno oceno lahko podate? Ali imate razlog za zadovoljstvo? Ali so vaši učenci v času od prve omembe »projekta« do evalvacije ob grafu spremenili intenzivnost vključevanja v učni proces? Ali je njihovo razumevanje lastnih prizadevanj za kakovostno znanje okrepljeno? Ali je med učnimi urami potrebnih manj vaših posredovanj? Ali so učni dosežki boljši?

Širjenje dobre prakse

Če menite, da vaš primer odseva dobro prakso, je prav, da jo delite z drugimi. Predstavite primer vodstvu šole. Dogovorite se za predstavitev na pedagoški konferenci. Na roditeljskem sestanku skupaj z učenci seznanite starše. Učenci naj pripravijo zapis za šolsko spletno stran, vi pa pripravite članek in ga objavite v kateri izmed strokovnih publikacij. Izkušnjo lahko predstavljate tudi na dogodkih zunaj šole.

Čeprav je »projekt« zaključen, vaše poslanstvo ni končano. Obogateni z izkušnjo, da je sistematično načrtovanje in izvajanje izboljšave prineslo več prednosti, kot ste jih prvotno načrtovali, naj bo razlog za profesionalno zadovoljstvo in motiv za aktivno in v dobrobit učenca usmerjeno vodenje učenja in poučevanja.

Učence ste okrepili z zavedanjem, kako pomembna je lastna aktivnost pri usvajanju znanja, naučili ste jih različnih strategij učenja. Tako opremljeni imajo dobro izhodišče za uspešno nadaljevanje šolanja, pridobili pa so tudi veščine, ki jim bodo koristile na zasebni in poklicni poti.

Priloga: Opazovalni obrazec

 

Avtorica: Janja Zupančič

 

Viri:

  • Gilbert, I. 2017. »Moč neodvisnega razmišljanja: poiščite nove rešitve za vsak izziv.« Rokus Klett, Ljubljana.
  • Lindgren, A. 2015. »Pika Nogavička.« Mladinska knjiga, Ljubljana.
  • West-Burnham, J. in D. Harris. 2016. »Komunikacija – ključ do uspeha.« Rokus Klett, Ljubljana.
  • Westover, T. 2018. »Educated: A Memoir.« Random House, New York.