Vesolje od nekdaj vznemirja našo domišljijo. Ob pogledu v nebo se nam poraja nešteto vprašanj. Danes smo zaradi sistematičnega raziskovanja vesolja resda bogatejši za številna spoznanja, marsikaj pa še vedno ostaja neznano. Kdaj se je začela vesoljska tekma in kdo je v njej sodeloval? Kdo skrbi, da smo danes priča številnim novim spoznanjem o vesolju?

Oktobra 2017 je minilo 60 let od dogodka, ki je zaznamoval vesoljsko tekmo, v kateri so za prevlado v vesolju tekmovale takratna Sovjetska zveza in Združene države Amerike. 4. oktobra 1957 je Sovjetska zveza v vesolje izstrelila prvi umetni satelit Sputnik I. Istega leta so v vesolje izstrelili še Sputnik II, na krovu katerega je bila tudi prva potnica v vesolje – psička Lajka. 12. aprila 1961 pa je v vesolje poletel prvi človek; to je bil ruski kozmonavt Jurij Gagarin, ki je na plovilu Vostok-1 obkrožil Zemljo. Ker je bila to pomembna ruska zmaga v vesoljski tekmi z ZDA, so ta dan razglasili za dan ruskih kozmonavtov.

Drugi člen v tedanji vesoljski tekmi so bile Združene države Amerike. Letos je minilo 60 let od ustanovitve ameriške vesoljske agencije NASA (https://www.nasa.gov/). Ob ustanovitvi leta 1958 je bil njen glavni namen konkurirati ruskemu vesoljskemu programu. Pred 50 leti (1968) je Nasa v vesolje poslala prvo veččlansko posadko. Njen največji uspeh pa je vsekakor pristanek človeka na Luni, kar se je zgodilo leta 1969.

 

Kdo vse še skrbi za sistematično raziskovanje vesolja?

Leta 1975 je bila ustanovljena Evropska vesoljska agencija, katere članica je tudi Slovenija.

Leta 1990 so v vesolje izstrelili teleskop Hubble, ki je skupni projekt Nase in Evropske vesoljske agencije.

Pred dvajsetimi leti, leta 1998, so v vesolje izstrelili Mednarodno vesoljsko postajo, pri kateri gre za skupni projekt ZDA, Rusije, držav Evropske unije, Japonske in Kanade.

Kaj pa Slovenija? V prvi polovici leta 2019 bo Slovenija v vesolje poslala prva slovenska satelita Trisat in Nemo HD, ki bosta namenjena predvsem pridobivanju podatkov s področja kmetijstva, gozdarstva, naravnih nesreč in urbanizma. V prvem primeru gre za t. i. nanosatelit, majhen satelit z maso 4,4 kg, v drugem pa za mikrosatelit z maso 65 kg.

V reviji National Geographic redno objavljamo novosti, ki so povezane z raziskovanjem vesolja. Tako smo avgusta 2017 v reviji predstavili številne zgodbe, povezane z raziskovanjem vesolja, in presenetljiva odkritja, marca 2018 pa zgodbe redkih posameznikov, ki so imeli priložnost na Zemljo pogledati iz vesolja. Več lahko preberete v omenjenih številkah revije National Geographic.

 

Avtor: Helena Verdev