Biodiverziteta je raznovrstnost življenja na Zemlji

Izraz biodiverziteta je strokovni pojem, ki se v zadnjem desetletju vedno pogosteje pojavlja tudi v medijih in splošni javnosti, zato bi njegovo poznavanje sedaj že lahko umestili v splošno razgledanost posameznika. Veljavna slovenska izraza biotska pestrost ali biotska raznovrstnost sta veliko bolj povedna, kljub temu pa pojem definira obsežna vsebina, ki v svojem bistvu poleg živih bitij zaobjame tudi kompleksne procese in zakonitosti narave. Poenostavljeno bi lahko rekli, da je biodiverziteta vsa pestrost živih organizmov in njihovih bivališč. Ob tem najprej pomislimo na število rastlinskih in živalskih vrst v deželi ali pokrajini, pojem biodiverzitete pa poleg tega zajema tudi raznovrstnost bivališč ali habitatov rastlin in živali. Biodiverziteta vključuje tudi gensko raznovrstnost, to je raznolikost med posameznimi osebki določene vrste (Gabrovšek, 2010). Biodiverziteta je povsod in ima veliko obrazov, barv ter vzorcev! Pomislite sami pri sebi, kateri travnik v naravi je bolj raznovrsten – zelen ali pisan z veliko cvetja?

Zakaj moramo biodiverziteto ohranjati?

Če se vam je ob prejšnjem vprašanju porodila misel: »Je zame sploh pomembno, ali je travnik zelen ali pisan?«, poskusite odgovoriti na naslednje vprašanje: »Na katerem od obeh travnikov lahko opazite čebele, čmrlje, metulje in druge opraševalce?« Seveda, na pisanem z veliko cvetja! Na zelenem rastejo predvsem trave, ki jih oprašuje veter. Opraševalci niso pomembni le z vidika ohranjanja biodiverzitete, ampak tudi z vidika pridelave hrane. Pestrost opraševalcev, ki je neposredno povezana s pestrostjo travnikov, povečuje količino in kakovost pridelka, zato je ohranjanje pestrosti opraševalcev pomembno tudi za kmetijstvo, ne le za naravne ekosisteme (Bevk, 2016). Kar 78 % divjih rastlin potrebuje opraševanje žuželk, od njihovega opraševanja pa je odvisnih tudi 84 % kmetijskih rastlin v Evropi. Vrednost opraševanja žuželk v kmetijstvu v Evropi in Sloveniji je ocenjena na 22 milijard EUR oziroma 120 milijonov EUR letno, kar pomeni desetino dohodka od pridelave človeške hrane (Bevk, 2016).

Poleg zgoraj orisane posredne koristi biodiverzitete za pridelavo ⅓ človeške hrane je pomen biodiverzitete za človeka še mnogo širši. Poleg neposredne koristi – preskrbe s hrano rastlinskega ali živalskega izvora – je biotska pestrost ključnega pomena za razvoj in ohranjanje človekovega neposrednega naravnega okolja in s tem človeštva na Zemlji, saj delovanje ekosistemov kot oskrbovalcev s storitvami omogoča (t. i. ekosistemske storitve[1]):

  • uravnavanje sestave atmosfere (razmerje med kisikom in ogljikovim dioksidom),
  • zadrževanje sevanja (ozonske plasti v stratosferi),
  • samočistilno funkcijo voda in varovanje vodnih virov,
  • tvorbo in obnavljanje rodovitnosti prsti ter varovanje tal pred spiranjem,
  • primarno produkcijo (rastline pretvarjajo sončno energijo v kemično, v hrano),
  • uravnavanje stabilnosti podnebja.

Prav tako nam biodiverziteta prinaša tudi socialne koristi:

  • izvajanje raziskav, izobraževanj in monitoringa biotske pestrosti,
  • preživljanje prostega časa (rekreacija, sprostitev, turizem …) v stiku z ohranjeno naravo,
  • kulturne vrednosti (številni kulturni običaji izvirajo iz naravnih pojavov),
  • estetske vrednosti (rastline, živali in druge naravne značilnosti imajo velik vpliv na naše dojemanje okolice in so ob dobri ohranjenosti navdih za umetnost).

Ohranjena biotska pestrost nam omogoča vzdrževanje ekosistemov in okrevanje po nepredvidljivih dogodkih, kar pomeni tudi, da so ekosistemi z veliko vrstami stabilnejši.

Projekt LIFE TO GRASSLANDS – Življenje traviščem in pomen biotsko pestrih travišč

Priča smo globalnemu upadanju biotske pestrosti (Kryštufek, 1999). Evropska okoljska agencija (EEA) v svojih poročilih navaja, da so vzroki za zmanjševanje biotske raznovrstnosti v mnogih evropskih regijah predvsem intenzivne, deloma industrijske oblike kmetijske in gozdarske rabe prostora, visoka stopnja fragmentacije ostankov naravnih habitatov kot posledica infrastrukture, urbanizacije … (MOP, 2002). V evropskem in nacionalnem prostoru so med bolj ogroženimi travniški ekosistemi, ekstenzivna travišča z veliko biotsko pestrostjo (»pisani travniki«).

Za ohranjanje suhih in biotsko pestrih travišč, vključujoč visokodebelne travniške sadovnjake, si prizadeva Zavod RS za varstvo narave s projektnimi partnerji, in sicer v okviru petletnega projekta LIFE TO GRASSLANDS (Ohranjanje in upravljanje suhih travišč v Vzhodni Sloveniji – LIFE 14 NAT/SI/000005). Suha travišča (senožeti, košenice, lazi) so v zmernem pasu eno najraznovrstnejših življenjskih okolij na svetu. Pestrost rastlin in živali dosega tudi do 80 vrst/m2. Žal pa je to v Evropi nekoč široko razširjeno življenjsko okolje danes eno najbolj ogroženih. Glavni razlogi so zaraščanje in opuščanje kmetijske rabe na eni strani ter neustrezna kmetijska raba (intenzivna paša in evtrofikacija) na drugi strani.

Eden od pomembnih ciljev omenjenega projekta je izobraževanje in ozaveščanje – predvsem mladih, njihovih vzgojiteljev in učiteljev ter drugih pedagoških strokovnih delavcev – o vsestranskem pomenu ekstenzivnih suhih travišč in visokodebelnih travniških sadovnjakov ter o pomembnosti njihovega ohranjanja. Vlogo biotsko pestrih travišč in visokodebelnih travniških sadovnjakov moramo predstaviti širše od njihove osnovne (proizvodne) funkcije, zaradi katere so nastali (krma za živino in sadje kot vir hrane za ljudi). Biotsko pestra travišča kot ekosistemi nam ponujajo tudi druge storitve, ki se jih moramo zavedati: so vir genske raznovrstnosti ter raznovrstnosti rastlin in živali za stabilnost ekosistema, vir zdravilnih rastlin, medu kot naravnega »prehranskega dodatka« za ljudi, vir preživetja opraševalcev kulturnih rastlin in biološke kontrole nezaželenih žuželk na kmetijskih pridelkih. Pri biotsko pestrih traviščih (»pisanih travnikih«) moramo izpostaviti tudi kulturne in estetske vrednosti: ohranjena biotska raznovrstnost travišč in travniških sadovnjakov bogati naše prostočasne dejavnosti, ohranja stare običaje in navdihuje umetnike. Pisanost travnikov je tista, ki dela krajino tako čudovito, in je kot taka tudi priložnost za razvoj zelenega turizma ali ekoturizma, če znamo take travnike razumeti v smislu naravnih cvetočih vrtov (Bavcon in Ravnjak, 2016).

Več o projektu za ohranjanje biotsko pestrih travišč najdete na https://www.lifetograsslands.si/.

Poučevanje o biotski pestrosti

Pouk o biotski pestrosti je velik izziv in pomeni odgovornost vzgoje in izobraževanja za trajnostni razvoj (Torkar, 2016). Biotska pestrost je abstrakten in kompleksen pojem, s katerim se po veljavnih učnih načrtih sreča vsak osnovnošolec že v 7. razredu pri predmetu naravoslovje (Škvarč in sod., 2011), obsežneje pa v 9. razredu pri predmetu biologija (Vilhar in sod., 2011). Pogoj za razumevanje biotske pestrosti in njenega ohranjanja v polnem pomenu in obsegu je učenčevo kakovostno (ali vsaj osnovno) interdisciplinarno znanje s področij ekologije, genetike, evolucije, sistematike, fizične geografije ter drugih naravoslovnih in družboslovnih ved (Torkar, 2016). Zaradi zahtevnosti pojma ga učitelji običajno obravnavajo samo na ravni vrstne pestrosti. Prav tako nekateri poudarjajo pomen poučevanja o vrstni pestrosti za ozaveščanje javnosti o pomenu ohranjanja narave. Iz tega lahko zaključimo, da je treba pri pouku namenjati ustrezno pozornost spoznavanju vrst in njihovih habitatov ali življenjskih okolij ter tako slediti ciljem ohranjanja biotske pestrosti (Torkar, 2016).

Konstruiranje znanja in kasnejše razumevanje pojma biotska pestrost morata imeti svoje temelje že v neposrednih in individualnih izkušnjah z biotsko pestrostjo oziroma naravo v zgodnjem otroštvu, kar so v empiričnih raziskavah potrdili nekateri raziskovalci, in v zgodnjem poučevanju naravoslovja (Torkar, 2016). Pomembno je torej, da se že v otroštvu o naravi učimo z naravo in v naravi. Prav tako je pomembno, da v prvih dveh triletjih učenci spoznajo lokalna naravna okolja in primere tam živečih zavarovanih in ogroženih vrst (npr. divje orhideje na suhih traviščih), šele potem naj začnejo spoznavati oddaljene, eksotične ekosisteme in problematiko (Torkar, 2016).

Pri konkretnem ohranjanju biotsko pestrih travišč in travniških sadovnjakov, ki so nastali s tradicionalnim gospodarjenjem, pa ima zagotovo daleč največji pomen prenos praktičnega znanja, to je tradicionalnih praks obdelovanja zemlje, s starejših rodov na mlajše. Žal se to iz različnih razlogov ne dogaja v tolikšni meri, kot bi si želeli, zato ne bo odveč, če tukaj v grobem zapišemo še osnovne usmeritve za ohranjanje biotsko pestrih travišč: 1–2-kratna košnja; prva košnja naj se opravi šele potem, ko so rastline že tvorile semena (v nižjih predelih je to v začetku meseca junija, v višjih predelih pa nekoliko pozneje, ob koncu junija ali v začetku julija); ekstenzivna paša, vendar naj se živina pase šele v poznopoletnem in jesenskem času, po (zadnji) košnji. Dognojevanje z umetnimi gnojili in gnojnico biotsko pestrost travišč bistveno zmanjša. Tradicionalne prakse gospodarjenja s kulturno krajino podpirajo zmerno (trajnostno) rabo in omogočajo ohranjanje narave.

Pouk o biotski pestrosti je več kot le poučevanje in učenje o naravi. Biotska pestrost je pomemben element vzgoje in izobraževanja za trajnostni razvoj. Za čim boljše rezultate ohranjanja biotske pestrosti kot učitelji gradite na idejah mladih, na njihovih interesih in na sposobnostih, da razvijete njihove spretnosti, znanje in razumevanje, s katerimi bodo svoje razmišljanje in razmišljanje družbe ponesli naprej. Vse to je pomembno za oblikovanje in krojenje družbe prihodnosti (Marinček, 2010).

Trenutno se v Sloveniji izvaja tudi izobraževalni in ozaveščevalni projekt z naslovom LIFE Naturaviva; Biodiverziteta – umetnost življenja. Več o projektu najdete na https://www.naturaviva.si/.

»Učilnica na travniku« v okviru projekta LIFE TO GRASSLANDS

V okviru sklopa izobraževalno-ozaveščevalnih akcij, ki smo jih poimenovali »Učilnica na travniku«, želimo vrtce in šole spodbuditi k aktivnemu vključevanju otrok in učencev v dejavnosti, usmerjene k ohranjanju travnikov, predvsem z učenjem v naravi, na bližnjih travnikih. Prizadevamo si, da bi bil projekt LIFE TO GRASSLANDS ob svojem koncu primer dobre prakse na področju vključevanja ciljev varstva narave, ohranjanja ekstenzivnih travišč in omrežja Natura 2000 v izobraževalne programe.

V sklopu projekta:

  • smo pripravili tri sklope učnih programov na temo travišč, prilagojene posameznim starostnim stopnjam,
  • izvajamo šolske in terenske delavnice ter naravoslovne dneve,
  • izvajamo izobraževalne seminarje in delavnice za vzgojitelje, učitelje in druge zainteresirane pedagoške delavce,
  • smo za male in velike raziskovalce pripravili in natisnili didaktično knjižico z naslovom »Na potep po traviščih«,
  • smo izdelali didaktično igro »Spoznaj travišča z Arniko in Primožkom«, ki je dostopna tudi na spletu (https://www.lifetograsslands.si/spoznaj-travisca-z-arniko-primozkom/),
  • načrtujemo izvedbo naravovarstvenega tabora za otroke.

Primeri aktivnosti v »učilnici na travniku«

Travnik je kraj za postopna odkrivanja, saj se nam njegova biotska pestrost ne odkrije na prvi, temveč šele na drugi ali tretji pogled. Na travniku je namreč veliko živali, skritih v travi, ki se jih lahko opazi le z budnimi in radovednimi očmi, zato je travnik kot raziskovalni prostor primeren tako za najmlajše kot tudi za starejše raziskovalce. Tu najdemo dišeča zelišča, kukavičevke in druge pisane cvetlice, med njimi pa se skrivajo najrazličnejši manjši in večji živalski prebivalci.

  1. Biotska pestrost rastlin in živali na travišču

Ali veš, da so nekatere rastline ključ za ugotavljanje ugodnega stanja travišč? Pravimo jim pozitivne značilnice.

Aktivnost: Travniška zapestnica

Potep po suhem travniku lahko naredimo zanimiv in ustvarjalen z izdelavo travniške zapestnice. Ta pri malih in velikih raziskovalcih vzbudi zanimanje za travniško rastje.

Izvedba: Otrokom oz. učencem okoli zapestja z lepljivo stranjo navzven zalepimo lepilni trak. Takšna zapestnica je sedaj kot prazno platno: otroci oz. učenci jo skozi potep po travišču obogatijo z nabranimi deli cvetlic, ki so jih opazili na robu travnika. Nastala travniška zapestnica služi kot živa slikanica za kasnejše določanje posameznih rastlin. Pozorni moramo biti le na to, da ne trgamo zavarovanih rastlinskih vrst, med katere sodijo tudi čudovite kukavičevke. Aktivnost nadgradimo tako, da otroci na eno roko pritrjujejo pozitivne značilnice suhih travišč, na drugo roko pa negativne. Ob zelo velikem številu raziskovalcev lahko namesto nabiranja rastlin na trak lepijo le cvetni prah, pelod, semena. Tako lahko raziskovalci na robu travnika oponašajo opraševalce. Ker takšna zapestnica ni večna, je na koncu ne pozabite fotografirati.

 

  1. Kukavičevke ali divje orhideje

Ali veš, da na ekstenzivnih traviščih v Sloveniji najdemo 83 različnih vrst divjih orhidej, od tega kar 30 na suhih traviščih Haloz?

Aktivnost: Lov za travniškim zakladom

Potep po travniku marsikoga premami, da bi za spomin nabral šopek cvetlic. Nekatere izmed njih so pravi zakladi, saj zaradi svoje lepote in redkosti prav izstopajo. Mednje sodijo tudi kukavičevke ali divje orhideje, ki so zavarovane in jih lahko v naravi le občudujemo.

Izvedba: Odpravimo se na sprehod do cvetočega travnika s kukavičevkami. Male raziskovalce razdelimo v skupine in jih opremimo s slikovnim gradivom, s pomočjo katerega bodo prepoznali travniške zaklade – kukavičevke. Vsaka skupina prejme 7 zastavic, vsaka druge barve. Naloga raziskovalcev je, da v 3 minutah poiščejo čim več kukavičevk in jih na travniku označijo tako, da v njihovo bližino zapičijo zastavico. Zmaga skupina z največ pravilno zapičenimi zastavicami. Aktivnost lahko nadgradimo tako, da se zastavice točkujejo, največ točk pa prinesejo najredkejše kukavičevke.

 

  1. Visokodebelni travniški sadovnjak

Ali veš, da so visokodebelni travniški sadovnjaki prava »Noetova barka« sadnih sort? Poznanih je okoli 1200 sort jabolk, 1000 sort hrušk, 250 sort češenj in 320 sort sliv.

Aktivnost: Jesen v sadovnjaku

Visokodebelni travniški sadovnjak sestavlja skupina visokih sadnih dreves avtohtonih sort na travniku, vzdrževan pa je na tradicionalni ekstenzivni način. Tovrstni sadovnjaki povečujejo vrstno pestrost travišč, varujejo strma pobočja pred erozijo in ponujajo možnost razvoja visokokakovostnih prehrambnih produktov.

Učenci spoznajo pomen visokodebelnih travniških sadovnjakov za ljudi, živali in rastline.

Izvedba: Učenci si ogledajo različna semena, jih potipajo in potežkajo. Ugibajo, katerim plodovom pripadajo. Semena povežejo s plodovi. Poleg semen dreves iz visokodebelnih sadovnjakov imamo lahko pripravljena še semena sadnih vrst, ki ne uspevajo na obravnavanem območju ali katerih plodovi so že dozoreli, na primer pečke limon in koščice češenj. Tako učenci ugotovijo, da češnje jeseni nimajo več plodov in da limone ne rastejo na obravnavanem območju.

Učenci se sprehodijo po sadovnjaku, opazujejo drevesa, plodove, živali. S svinčnikom na papir prerisujejo strukture debel, da bodo lahko drevesa prepoznali tudi pozimi. S pomočjo fotografij prepoznajo ptice, ki živijo v sadovnjaku, in poiščejo »vsiljivce« (dodatne fotografije ptic, ki niso značilne za sadovnjake).

Učenci naštejejo proizvode, ki jih lahko pridobimo iz sadovnjakov. Poskusijo sadje in z zavezanimi očmi prepoznavajo, kateri sadež je bil pobran v tem sadovnjaku in kateri je iz trgovine. Skozi igro »postavi se v vlogo netopirja, ki prebiva v travniškem sadovnjaku« spoznavajo razlike med visokodebelnimi travniškimi sadovnjaki in intenzivnimi sadovnjaki.

Na primeru kartončkov, ki jih učenci povežejo v krog, razložimo razvojni krog jablane.

 

  1. Človek obdeluje, človek varuje

Ali veš, da semena za obnovitev ekstenzivnih travišč danes le stežka najdemo, zato je spomladi vredno pomesti drobir s semeni, ki ostane v praznih senikih, in ga uporabiti.

Vrstno bogata travišča so deli narave, ki jih je sooblikoval človek, zato brez njegovega dela ne morejo uspevati. Zmerna košnja, paša in vzdrževanje travniških sadovnjakov ohranjajo edinstveno krajinsko podobo Slovenije.

Aktivnost: Igra »uskladi interese«

Ljudje imamo v okolju različne interese in jih pogosto želimo oblikovati sebi v prid. Vsak od interesov je sam po sebi lahko pozitiven in upravičen. Različne interese v prostoru lahko poskušamo uskladiti z medsebojnim dialogom in iskanjem morebitnih rešitev, ki bi ustrezale vsem.

Kljub različnim interesom v okolju (prostoru) je treba upoštevati tudi naravo – prisotne organizme in njihov življenjski prostor. Zato je treba interese prilagajati in omejiti ali pa jih, če ne gre drugače, zavrniti.

Izvedba: Namen igre je ugotoviti, čemu bo suh travnik, na katerem rastejo številne kukavičevke – divje orhideje, služil v prihodnje:

  • ga bomo zaradi njegove naravovarstvene vrednosti ohranjali kot takega,
  • ga bomo prepustili zaraščanju, saj pokošena trava – krma ne prinaša velike ekonomske vrednosti,
  • bomo na njem dovolili gradnjo vikenda,
  • morda gradnjo smučarske proge, ki bi prinesla ekonomski razcvet bližnji okolici,
  • bomo postavili krmišče za divjad, saj je travnik ravno prav odmaknjen od vasi?

Učenci se razdelijo v šest skupin. Vsaka skupina se postavi v eno izmed vlog (naravovarstvenik, čebelar, kmetovalec, »vikendaš«, predstavnik smučarskega društva in gozdar). Učenci imajo na voljo 10 minut, da preberejo lističe in oblikujejo svoje stališče, ki ga morajo argumentirati.

Razprava: Vodje skupin poročajo ostalim, zakaj so za ohranitev travnika ali proti njej. Ali lahko najdejo skupni jezik? Vsak vodja skupine ima za poročanje na voljo 3 minute.

Povzetek razprave (učitelj) in zaključek: Ali bomo ohranili cvetoče suho travišče? Ni nujno, da igra prinese končno rešitev na zastavljeno vprašanje.

Več aktivnosti najdete v PRIROČNIKU ZA UČITELJE – Suha travišča kot model za pouk spoznavanja okolja, naravoslovja in biologije, ki je dostopen na www.lifetograsslands.si/o-projektu/projekt/za-ucence-ucitelje/.

 

Didaktični pripomočki za doživljanje vrstno bogatih travišč

  • Didaktična igra: Spoznaj travišča z Arniko in Primožkom

Spoznaj travišča z Arniko in Primožkom je didaktični pripomoček, s katerim lahko učitelji popestrite učne ure in sprehode v naravo. Igra je zasnovana v obliki igralnih kart. Sestavlja jo 10 sklopov s po 1 pregradno karto in setom 6 igralnih kart. Pregradne karte ponujajo izhodišča za obravnavano temo, vsako igralno karto pa sestavlja slika s trditvami na eni in vprašanji na drugi strani. Tako trditve kot vprašanja si sledijo po težavnostnih stopnjah, vprašanja pa se lahko nanašajo na sliko ali na trditve. Igro je mogoče igrati na več različnih načinov, z uporabo igralnih kart posameznih sklopov ali z vsemi naenkrat. Skozi igro vas ves čas spremljata Arnika in Primožek – maskoti traviščne učilnice, ki ponazarjata cvetlici biotsko pestrih travišč hribovitih pobočij. Didaktična igra je na https://www.lifetograsslands.si/spoznaj-travisca-z-arniko-primozkom dostopna tudi v interaktivni obliki.

  • Didaktična knjižica za male in velike raziskovalce z naslovom »Na potep po traviščih«

V sklopu projekta je nastala tudi knjižica, s katero smo želeli podati glavne vsebine, povezane z ohranjanjem vrstno bogatih travišč, obenem pa otroke in mlade spodbuditi k raziskovanju v naravi, gibanju, logičnemu razmišljanju, ustvarjanju in ravnanju za trajnostni razvoj in razvoj socialnih kompetenc. Knjižica želi povezati šolo/vrtec z lokalnim okoljem in kmetijami ter ozaveščati o pomenu ohranjenih travišč, učencu pa lahko služi kot terenski učbenik in beležnica. Posamezna poglavja sestavljajo kratek teoretični del s poudarkom na posamezni značilnosti ali vrsti in raznolike naloge z različnimi dejavnostmi (»preizkusi«, »poglej«, »pomigaj«, »izračunaj«, »pomagaj« ter »poišči in nariši«). Knjižica je dostopna na http://www.lifetograsslands.si/wp-content/uploads/2017/10/TRAVISCA_KNJIZICA_tisk.pdf.

 

Avtorice: Monika Podgorelec, Lenka Stermecki, Sandra Zvonar

 

Viri in literatura

Agencija Republike Slovenije za okolje, 2001. Pregled stanja biotske raznovrstnosti in krajinske pestrosti v Sloveniji, Ljubljana.

Bavcon, J., in B. Ravnjak (ur.), 2016. Travniki – zelene površine ali pisani vrtovi? Botanični vrt Ljubljana, Oddelek za biologijo, Biotehniška fakulteta Univerze v Ljubljani.

Bevk, D., 2016. Pestrost divjih čebel in njihov pomen za kmetijstvo in naravo. Prispevek na znanstvenem posvetovanju Poklukarjevi dnevi 2016, Ljubljana, 25. 10. 2016 [obiskano 4. septembra 2018]. Pridobljeno z www.kis.si/f/docs/Poklukarjevi_dnevi_2016/Bevk.pdf.

Gabrovšek, K., 2010. Biotska pestrost je naše življenje. Zavod Republike Slovenije za varstvo narave, Ljubljana, 40 str.

Kryštufek, B., 1999. Osnove varstvene biologije. Ljubljana: Tehniška založba Slovenije.

Marinček, A., 2010. Biotska raznovrstnost. Naravoslovna solnica 14 (2).

Ministrstvo za okolje in prostor, 2002: Strategija ohranjanja biotske raznovrstnosti v Sloveniji, Ljubljana.

Skvarč, M., Glažar, S. A., Marhl, M., Skribe Dimec, D., Zupan, A., Cvahte, M., Gričnik, K., Volčini, D., Sabolič, G., in Šorgo, A., 2011. Učni načrt. Program osnovna šola. Naravoslovje [elektronski vir]. Ljubljana: Ministrstvo za šolstvo in šport. Pridobljeno 1. 2. 2017 s http://www.mizs.gov.si/fileadmin/mizs.gov.si/pageuploads/podrocje/os/prenovljeni_UN/UN_naravoslovje.pdf.

Torkar, G., 2016. Biotska pestrost v šoli: kje, kdaj in kako jo poučevati? V: Zbornik prispevkov: Mednarodna konferenca EDUvision, Ljubljana, 1. Dec – 3. Dec 2016 ( str. 126–134). Pridobljeno s http://pefprints.pef.uni-lj.si/4347/. [obiskano 4. septembra 2018].

Vilhar, B., Zupančič, G., Gilčvert Berdnik, D., Vičar, M., Zupan, A., Sobočan, V., Devetak, B., in Sojarj A., 2011. Učni načrt. Program osnovna šola. Biologija [elektronski vir]. Ljubljana: Ministrstvo za šolstvo in šport. Zavod RS za šolstvo. Pridobljeno 1. 2. 2017 s http://www.mizs.gov.si/fileadmin/mizs.gov.si/pageuploads/podrocje/os/prenovljeni_UN/UN_Biologija.pdf.

[1] Ekosistemske storitve so različne neposredne ali posredne koristi od ekosistemskih procesov, katerih vrednost na trgu je težko določiti in izmeriti (Torkar, 2016).