Slovenija je glede na svojo geografsko lego biotsko zelo pestra. Na splošno biotska pestrost v biomih upada od ekvatorja proti poloma. Galapagos, Amazonija, Madagaskar, Šrilanka, Borneo in tropski gozd gorovja zahodne Afrike so le nekateri primeri t. i. vročih točk (angl. hot spots) biotske pestrosti na Zemlji. Razlogi, zakaj Mršić (1997) imenuje Slovenijo vroča točka biotske pestrosti v Evropi, so:

  • štiri biogeografske regije: mediteranska (10 %), alpska (30 %), dinarska (30 %) in panonska (30 %);
  • raznolika geologija: apnenec, rečni nanosi, kremen, fliš, granodiorit (čizlakit) itn.;
  • nadmorska višina: od 0 do 2864 metrov, povprečno 556,8 metra;
  • jadransko (1/6 ozemlja) in črnomorsko povodje (5/6 ozemlja);
  • podnebje: mediteransko, alpsko in celinsko;
  • padavine: med 800 in 3000 mm letno;
  • veliko gozda (približno 60 %);
  • krajinska pestrost: pet krajinskih tipov.

V prispevku podrobneje predstavljam nekaj primerov uporabe slik za učenje in poučevanje o biotski pestrosti Slovenije. Za to potrebujete kartončke s fotografijami prostoživečih rastlin, živali in gliv v Sloveniji. Lahko si jih izdelate sami (jih npr. izrežete iz koledarjev, revij, pridobite s spleta …) ali uporabite predlogo, objavljeno v sredici revije Naravoslovna solnica (Torkar, 2016). V nadaljevanju vam želim predstaviti nekaj primerov, kako lahko s pomočjo fotografij spoznavamo biotsko pestrost na vrstni in ekosistemski ravni.

 

  1. Igra »spomin« o vrstni pestrosti

Z igro želimo spodbuditi učence k spoznavanju vrstne pestrosti. Izberite poljubno število parov fotografij različnih vrst (npr. dve lisici, dva planinska pupka, dve planiki …). Število parov prilagajajte starosti učencev. Lahko izberete tudi par fotografij, ki prikazujeta spolni dimorfizem (npr. samec in samica race mlakarice, kosa, rogača). Vsaka fotografija naj bo opremljena z imenom vrste. Svetujem, da so sličice prilepljene na kartonasto podlago, saj to podaljšuje trajnost igre. Ostalo je preprosto in znano. Učenec, ki je na vrsti, odkrije dve kartici tako, da ju vidijo tudi drugi učenci. Če sta fotografiji na izbranih karticah različni, ju vrne na prejšnje mesto z licem navzdol. Igro nadaljuje naslednji učenec v krogu. Če sta fotografiji obeh kartic enaki, ju igralec vzame in položi predse. Igro nadaljuje toliko časa, dokler odkriva pare kartic z enakima fotografijama. Ko fotografiji na obeh karticah nista enaki, igro nadaljuje naslednji učenec. Zmaga tisti, ki zbere največ parov kartic.

 

  1. Igra »prebivalci ekosistemov«

Z igro želimo doseči, da učenci spoznajo raznolikost ekosistemov in tamkaj živečih vrst. Izdelamo predloge (velikosti A4, A3) za različne ekosisteme (primer za gozd je na sliki 1); nanje bodo učenci dodajali ustrezne vrste organizmov. Vsak učenec si na začetku igre izbere eno predlogo (npr. travnik, gozd, mlako, reko, sadovnjak …). Za vsako predlogo potrebujemo nekaj primerov vrst, ki so značilni predstavniki ekosistema. Na primer, za gozd so to lahko veliki detel, smrekov lubadar, veverica, rdeča mušnica in borovnica. Učencem lahko pomagamo tako, da ob fotografije vrst za posamezni ekosistem dodamo barvne oznake (npr. zeleno piko za gozd), kot prikazuje slika 1. Nič ni narobe, če se določena vrsta pojavi v več kot enem ekosistemu. Tako je tudi v resnici v naravi. Kartončke s fotografijami vrst razporedimo po mizi. Od tu naprej je igra podobna spominu. Učenec, ki je na vrsti, odkrije eno kartico tako, da jo vidijo tudi drugi. Če fotografija na izbrani kartici ustreza ekosistemu, ki si ga je izbral, lahko kartico vzame in jo položi na fotografijo ekosistema. Zmaga tisti igralec, ki zbere vse kartice vrst za izbrani ekosistem.

slika 1.jpg

Slika 1: Primer igralne predloge za gozd

 

  1. Naravoslovni detektiv

Igro morda že poznate pod imenom »obrazi« (»detektiv«); pri njej s postavljanjem vprašanj v slogu detektivov odkriva­mo skrito osebo. Pravila so preprosta. Sodelujeta dva učenca, ki izmenjaje zastavljata drug drugemu vprašanja in skušata čim hitreje ugotoviti, kateri v zbirki obrazov je skriti obraz, ki ga je določil nasprotnik. Opisano igro lahko uporabimo za spoznavanje pestrosti vrst. Vsak učenec prejme enak komplet fotografij različnih vrst. Igra se prične tako, da oba učenca izbereta poljuben organizem, ki ga bo nasprotnik skušal uganiti. Učenca sodelujeta med se­boj z izmeničnim zastavljanjem vprašanj in pri tem poskušata izvedeti, katera je nasprotni­kova »skrita« vrsta. Učenec lahko na vprašanje drugega odgovori samo z »da« ali »ne«. Z dobljeni­mi odgovori izloča vrste, ki ne ustrezajo opisu. Zmagovalec je tisti, ki prvi odkrije ime skrite vrste. V pomoč pri igranju igre vam je lahko priloženi delovni list, ki ga izpolnjuje vsak učenec posebej.

 

Primeri vprašanj, ki jih med igro oblikujejo učenci:

  • Ali je iskana vrsta žival?
  • Ali ima iskana žival krila?
  • Ali ima iskana žival vidne tipalke?
  • Ali je iskana žival zelene barve?
  • Ali se hrani z rastlinami?

 

Ob koncu igre vsak učenec zapiše ime odkrite vrste in v literaturi poišče dodatne informacije o njej – obli­kuje njeno »osebno izkaznico« (biologija vrste, prehrana, ha­bitat, ogroženost idr.). Temu naj sledi pogovor v skupini, med katerim učenci predstavijo svoje vrste. Učitelj si pri razpravi lahko pomaga z naslednjimi vprašanji:

  • Ali lahko vrsto najdemo v naši okolici?
  • Ali je vrsta ogrožena?
  • S čim se prehranjujejo osebki te vrste?
  • Kako človek vpliva na življenje vrste?
  • Kako bi izumrtje vrste vplivalo na druge vrste, vključno s človekom?

delovni list

 

Avtor: dr. Gregor Torkar

 

Viri in literatura

Mršić, N. (1997). Biotska raznovrstnost v Sloveniji: Slovenija – »vroča točka« Evrope. Ljubljana: Ministrstvo za okolje in prostor, Uprava RS za varstvo narave.

Torkar, G. (2016). Nekaj predlogov uporabe slik v sredici revije. Naravoslovna solnica, 20 (3), 17–22.