Učenje je lahko v skladu z učnimi cilji ter hkrati zabavno in kreativno. Kako? Maja Kos z vami deli zanimivo rešitev, kako lahko učencem s pomočjo makete, ki jo izdelajo pri uri geografije, pomagate bolje razumeti Zemljino površje. Pripravite blago in sukanec in pouk se lahko prične! V nadaljevanju vam bomo korak za korakom razložili, kako boste izpeljali učno uro.

Učni cilji, ki jih dosežete:

  • Učenec s pomočjo makete spozna in razume, da na Zemljinem površju obstajajo različne površinske oblike (gora, gorovje, hrib, hribovje, grič, gričevje, dolina, ravnina).
  • Učenec s pomočjo makete razume pojav prisojnih in osojnih območij.
  • Učenec s pomočjo makete spozna različne naklone/strmine površja ter vrednoti strmino površja z vidika poselitve in rabe površja.
  • Učenec s pomočjo makete razume vključenost infrastrukture v prostor – potek prometnic, razporeditev bivalnih objektov, razporeditev gospodarskih objektov.

Pripomočki za izdelavo makete:

  • blago različnih barv (siva, temno zelena, svetlo zelena, bela, modra),
  • polnilo za reliefne oblike (priporočilo: polnilo naj bo različno, saj lahko na podlagi različnega otipa in zvoka polnila tudi učenci s posebnimi potrebami (npr. slabovidni) sklepajo o različnih reliefnih oblikah),
  • sukanec različnih barv,
  • modeli hišk (karton, papir, plastika).

Navodila za izdelavo makete:

Ker makete iz trših materialov zavzamejo precej prostora in so zaradi tega tudi težje prenosljive, si lahko izdelamo maketo iz blaga. To lahko preprosto zložimo skupaj, s čimer zavzame bistveno manj prostora.

Za izdelavo potrebujemo osnovno šiviljsko znanje, blago različnih barv, barvne sukance, šivalni stroj, šivanko in polnilo.

Na maketi, ki je prikazana na fotografijah, je za podlogo uporabljeno platno bele barve. Gre za dva kvadrata blaga, ki sta sešita skupaj. Pomembno je, da vse šivamo le na zgornji kvadrat, čisto na koncu pa spodnji kvadrat prišijemo k zgornjemu, dodamo nekaj polnila (pod gore, da ustvarimo razliko v nadmorski višini podlage) in ju dokončno sešijemo skupaj.

Smiselno je, da si najprej skiciramo, kam bomo našili različne oblike površja.      
Na podlago z modrim sukancem všijemo reko. Prišijemo tudi cesto (sivo blago). Nato prišijemo manjše kose zelenega blaga, ki ponazarjajo travnike oz. zelene površine v dolinah in kotlinah. Ob travnikih všijemo tudi njive in polja (na maketi sukanec rjave in oranžne barve).
Na spodnji (najnižji) rob makete našijemo morje (uporabimo daljši trak blaga v modri barvi).

Za gorovja uporabimo sivo blago. Najprej si izrežemo nekakšen plašč stožca, ki ga sešijemo skupaj ob strani. Tako dobimo stožec. Najprej ga deloma prišijemo. Preden ga dokončno zašijemo (kolikor gre, s šivalnim strojem, zadnje šive bo morda treba napraviti na roke), ga napolnimo. Za polnilo lahko uporabimo različne manjše ostanke blaga, vato, umetno polnilo … Če želimo doseči tudi kakšen poseben zvok ob dotiku posamezne oblike površja, poiščemo takšna polnila (npr. šumeče kroglice iz stiropora).

Za hribe in planote je na maketi uporabljeno blago temnejše zelene barve. Za kakšen višji hrib ustvarimo položnejši stožec, za manjše hribe in planote pa uporabimo blago v obliki kroga ali kvadrata. Zašijemo ga na enak način kot pri gorovjih.

Za gričevja uporabimo manjše kose blaga svetlejše zelene barve v obliki krogov. Preden jih prišijemo na podlago, lahko nanje z zelenim sukancem do polovice všijemo vinograde in sadovnjake. Paziti moramo, da so ti všiti na prisojno stran, in ne prek celotnih gričev.

Pri pouku lahko uporabimo tudi manjše hišice, ki jih postavimo na območja, primerna za poselitev.

Vir: osebni arhiv

Avtorica: Maja Kos, študentka dvodisciplinarnega magistrskega študijskega programa Geografija in slovenistika