Zakaj izbrati čuječnost?

Kot učiteljica razrednega pouka se zavedam, kako pomembno vlogo imam pri izobraževanju ter ozaveščanju svojih učencev o pomembnih stvareh, ki v življenju štejejo. Na poučevanje ne gledam le kot na prenos znanja, veščin in izmenjavo informacij. Poskrbeti moram tudi za čustveni in socialni razvoj svojih učencev. Eden mojih ključnih ciljev je to, da se skupaj z njimi v razredu počutim dobro, da gradim prijetne odnose in se zavedam, kakšen pristop k življenju dajem. Želim, da se otroci veselijo življenja, in trudim se, da jim dajem prave razloge za to. Ne smemo pa pozabiti najpomembnejšega – kot učiteljica se moram sama počutiti sproščeno, kreativno, velikokrat pogumno in srečno, da lahko na takšen način tudi poučujem.

Zato je najpomembnejši korak, če želimo spremeniti svoj način dela v srečnejšega in bolj sproščenega, da začnemo z izboljšavo in grajenjem odnosa do samih sebe, da se začnemo zanimati za svet okrog sebe, za svoja občutenja, da čutimo in smo prisotni tukaj in zdaj. Kar pa je precej zahtevna naloga, zato zanjo potrebujemo čas.

Vir: Osebni arhiv

Kaj je čuječnost?

Urjenje čuječnosti je pomagalo učencem pri boljšem osredotočanju na učno snov, pri uravnavanju čustev in razvijanju pozitivne samopodobe. Z vajami jim pomagam, da se uspešneje osredotočijo na delo in premišljeno premagujejo stresne situacije. O čuječnosti govorijo mnoge knjige; gre za stanje uma, v katerem vso pozornost namenjamo tistemu, kar se dogaja prav zdaj. Je stanje mirne, odprte zavesti, ki ne sodi. Gre za spretnost, ki jo je mogoče razvijati le z redno dnevno disciplino, ni dovolj, da samo občasno izvedemo nekaj vaj, saj ima večji učinek, če postane način posameznikovega delovanja oz. način življenja.

Kako začeti?

Ko sem pri učencih začela preizkušati vaje za urjenje čuječnosti, so bili odzivi že na začetku presenetljivi in nepričakovani. Postopno sem najprej uvajala dihalne vaje in vaje za sproščanje. Z navdušenjem sem si kar sproti izmišljevala različne vaje, ki jih je bilo kmalu za celo zbirko. Kadarkoli je bil vključen stik rok ali nog (vaja za stiskanje in sproščanje mišic), je napetost na njihovih obrazih v hipu izginila. Redno izvajamo dihalne vaje pred vsakim preizkusom, ker jih otroci že kar sami želijo. Na samem začetku sem učencem povedala, da ni potrebno, da imajo pri določenih vajah zaprte oči. Tudi sedeli so lahko tako, kot se najudobneje počutijo. Sedeli smo, dihali skozi nos in izdihovali skozi usta. Pri vsakem vdihu smo v mislih šteli do tri. Tudi tisti najvztrajnejši so se zelo hitro pridružili celotni skupini in preprosto vsi zaprli oči ter se pridružili pravilni drži in izvedbi vaje. Bila sem potrpežljiva in vztrajala sem. Vsak dan s kakšno malenkostjo. Pa četudi je bil to le zapis lepe misli, ki so jo podarili sošolcu, opazovanje, kako se trava premika ob vetru, stiskanje mišic; pomembno je bilo, da so čutili trenutke, uživali v drobnih radostih in se zavedali, kako čutijo. Vedela sem, da čuječnost ne bo kar čudežno odpravila vseh prepirov, da ne bo vse samo v najlepšem redu. Moj glavni namen ni bil, da bi bili otroci samo še nasmejani in srečni, da solz ne bi več doživeli. Pomembno je, da učenci poznajo svoja občutja, saj jih bodo le tako lahko obvladovali. Včasih se počutimo tudi žalostne, ranljive – in s tem ni nič narobe, če se takšnih čustev zavedamo in se lotimo njihovega izboljševanja. Nobena dolgoročna sprememba se ne pokaže čez noč, zato moramo biti z vajami vztrajni.

In to je najpomembnejše. Da kot učitelji pomagamo svojim učencem razvijati lastna občutenja, samopodobo, srčnost, to, da opazijo pozornosti in se veselijo, da jih ni strah zaupati, da znajo doživljati tudi neprijetne občutke. Zato vas vabim, da si ob naslednji priložnosti skupaj z učenci vzamete nekaj minut časa za kakšno preprosto vajo. Naj čuječnost postane vsakodnevna navada v vaši učilnici.

Vir: Osebni arhiv

PRIMERI VAJ ZA URJENJE ČUJEČNOSTI

(povzeto po priročniku 50 vaj za urjenje čuječnosti v razredu; K. Košenina, 2016)

VAJA – STISK

Trajanje aktivnosti: 3 minute

Učni pripomočki: meditacijska glasba

Učne oblike: frontalna, delo v učilnici

Učenci ob vodenih dihalnih vajah zaprejo oči. Po navodilih stiskajo svoje mišice. Najprej močno skrčijo palec na nogi. Naredimo še nekaj dihalnih vaj, nato stisnejo trebušne mišice. Zatem naredijo pest in na koncu močno zaprejo oči. Osredotočijo se na stisk in občutek v svojem telesu. Po koncu vaje jih povprašajte, kaj so občutili, kako so doživljali stiske, se jim je izkušnja zdela prijetna ali neprijetna. Bodite radovedni in pogovarjajte se o občutkih.

Vir: Shutterstock

VAJA – FOTOGRAFIJA

Trajanje aktivnosti: 7 minut

Učni pripomočki: učenčeva fotografija

Učne oblike: frontalna, delo v učilnici

Učenci prinesejo v šolo svojo fotografijo, ki jim je všeč. Ob fotografijah se pogovorimo o tem, kakšen pomen imajo zanje, naj se spomnijo občutkov in se za hip počutijo, kot da so spet tam. Ob tem jih vodimo, da umirjeno in sproščeno dihajo. Da občutke še bolje obudijo, jim lahko predvajamo meditacijsko glasbo, učenci naj se udobno namestijo, zaprejo oči in v mislih potujejo na kraj fotografiranja.

Vir: Shutterstock

VAJA – LISTEK PRESENEČENJA

Trajanje aktivnosti: 7 minut

Učni pripomočki: škatlica, listki z besedami

Učne oblike: frontalna, delo v učilnici

Učenci sedijo za mizo in si iz škatlice (ki smo jo pripravili vnaprej) izberejo listek. Na njem je napisana beseda, ki jo lahko pogledajo po enem setu dihalnih vaj. O besedi razmišljajo. Besede ali besedne zveze naj bodo pozitivno naravnane in motivacijske (npr.: zmorem, prijateljstvo, skupaj zmoremo vse, sem prijazen …). Pogovarjajte se o mislih, ki so jih imeli učenci, na kaj so se spomnili, kako so se počutili ob dani besedi.

Vir: Shutterstock

VAJA – TRI STVARI, KI JIH OBVLADAM

Trajanje aktivnosti: 5 minut

Učni pripomočki: pisani listki za učence, pisala

Učne oblike: frontalna, delo v učilnici

Vsak učenec si pred vajo na mizico pripravi listek in pisalo. Vodimo set dihalnih vaj v sedečem položaju. Hrbtenica je poravnana, dlani so položene na stegna, da začutijo toploto svojega telesa. Po dihalni vaji učenci na listek zapišejo tri stvari, ki jim gredo dobro od rok. Razmišljajo o spretnostih, ki jih obvladajo. Izdelke razstavimo v razredu, da se bodo učenci večkrat spomnili tistih stvari, v katerih so najboljši.

Vir: Shutterstock

VAJA – JABOLČNI KRHELJ

Trajanje aktivnosti: 4 minute

Učni pripomočki: jabolčni krhlji ali drugo suho sadje

Učne oblike: frontalna, delo v učilnici

Pri jedi lahko zelo dobro urimo čuječnost. Med učence razdelimo jabolčne krhlje. Najprej naj vsak učenec svoj krhelj dobro opazuje na svoji dlani – kakšne oblike in barve je, kakšnega vonja, nato pa naj opisujejo, kakšnega okusa je, naj čutijo in razmišljajo o trenutni situaciji. Naj za začetek krhelj v ustih samo počiva, naj ga z jezikom premikajo sem ter tja, šele po nekaj časa ugriznejo in doživijo okušanje. Namesto jabolčnega krhlja lahko uporabimo kakršnekoli koščke suhega ali svežega sadja, poskusimo pa se izogniti sladkarijam.

Klaudija Košenina, učiteljica razrednega pouka, OŠ Primoža Trubarja Laško