O delu z nadarjenimi učenci smo v preteklih prispevkih že objavili nekaj praktičnih nasvetov, tokrat pa z vami delimo izkušnjo iz prakse učiteljice iz Postojne, ki že vrsto let izvaja dodatne šolske aktivnosti z nadarjenimi učenci. Morda bo njen primer navdihnil tudi vas!

Na OŠ Antona Globočnika Postojna že vrsto let redno potekajo dejavnosti za nadarjene učence. To delo izvajajo učiteljice z različnih področij. Nekaj nas je stalnih že od vsega začetka.

Uporabljamo različne metode in oblike dela. Po navadi sta za delo z nadarjenimi v določenem šolskem letu zadolženi dve učiteljici. Ena pokriva 5. in 6. razred, druga pa učence od 7. do 9. razreda.

Vse dejavnosti potekajo po pouku, nekatere ob sobotah ali pa celo ob koncu tedna. Vsako leto organiziramo vsaj dva poučna izleta z različnimi vsebinami in oblikami dela (npr. energetika, kulturna dediščina, ekologija in naravoslovje, tehnika in tehnologija, fizika, glasba itd.). Poleg poučnih izletov pripravljamo tudi različne raziskovalne in ustvarjalne delavnice.

Ker delo poteka na vseh predmetnih področjih, se učenci vključujejo glede na lastni interes. Pri določenem projektu ne sodelujejo čisto vsi, temveč je tu naloga učitelja, da prepozna močno plat posameznih učencev in v okviru različnih projektov vključuje različne učence z določenimi interesi in sposobnostmi. Včasih poteka delo tudi samo s posameznikom, dvema ali z zelo majhno skupino učencev.

Kulturna učna pot

Posebej smo ponosni na projekt Kulturna učna pot po domačem kraju, pri katerem so učenci raziskovali in zbrali podatke o kulturnih znamenitostih, znanih osebah, posebnostih ipd. domačega kraja. Izbrali so najzanimivejše in jih povezali v celoto. Nato so vse izbrane točke prikazali tudi na zemljevidu, ki so ga sami izrisali, pripravili so fotografije obiskanih točk, izbrali besedilo, ki se ga ob določeni točki pove, ter pripravili delovne liste in turistične zgibanke s slovenskimi in angleškimi pojasnili. Ta del raziskovanja, urejanja in priprav je trajal kar dve šolski leti.

S šolsko psihologinjo Martino Kuzman sva si zadali nalogo, da se ideja kulturne učne poti uresniči in postane uporabna za učence naše šole, pa tudi druge zainteresirane. Skupaj sva glede na izkušnje in poznavanje otrok izbrali skupinico in ji predstavili zamisel. Vsi so bili navdušeni.

Kot začetno nalogo so si zadali poiskati zanimivosti o Postojnčanih in stavbah v mestu. Vsak je to počel na svoj način. Eni so iskali informacije v različnih pisnih gradivih, drugi so spraševali starejše občane in občanke, svoje stare mame ipd. Nato smo se ponovno zbrali in vsak je poročal, kaj je našel. Iz vsega gradiva smo izluščili tisto, kar se nam je vsem zdelo najprimernejše in najzanimivejše.

Naslednji korak je bil povezati posamezne točke v strnjeno pot. Ta naj ne bi bila predolga. Izbrala sem dve učenki in ju usmerjala pri izdelavi zemljevida Postojne. Na njem sta označili točke ogleda s številkami.

Sedaj je bilo treba urediti vrstni red posameznih točk. To delo je potekalo na terenu. V tej fazi je odpadlo še nekaj izbranih vsebin, saj bi bila pot preveč zakomplicirana. Marsikje je bilo treba skrajšati vsebino, saj bi bila pot časovno predolga. Vse to je bilo mogoče le ob izkušnji poskusnih izvajanj.

Naslednji korak je bilo fotografiranje na terenu. Spet sva s kolegico izbrali dve učenki, ki sta bili navdušeni fotografinji. Skupaj smo prehodile vso pot in učenki sta fotografirali znamenitosti. Te fotografije smo razvili in jih prilepili na rob zemljevida, dodali smo še številko točke in opis.

Vsaka turistična pot ima tudi reklamno informativno gradivo. Tudi naša pot ni izjema. Naslednja faza dela je vključevala pripravo gradiva za udeležence. Tudi te naloge so se izvajale z dvojicami ali manjšo skupino učencev. Končni delovni list je oblikovala ena sama učenka.

V sodelovanju z anglistkami smo na zgibanko dodali tudi angleške opise znamenitosti. Pri zgodovinskih dejstvih smo se obrnili na učiteljico zgodovine, pa tudi na dokumentaristko Notranjskega muzeja Postojna.

Nato pa je bilo treba izbrati vodiče. Tu se je upoštevala predvsem spretnost pripovedovanja in komuniciranja. Izbrana sta bila dva voditelja, ki sta večkrat prehodila pot in se skupaj z mentorjem vadila v vodenju. Nato sta po učni poti popeljala mlajše učence. Ob tem smo se povezali z Notranjskim muzejem, kjer nam vedno, ko ob vodenju po kulturni učni poti potrebujemo dostop do spominskih sob in drugih prostorov (grobnica, stara brivnica), ki smo jih vključili, da je naša pot zanimivejša, odstopijo ključe. Ko določena voditelja opravita nekaj let vodenja, ju zamenjamo z mlajšima. Tako imamo sedaj že četrto generacijo učencev vodičev. Tradicija je, da se po kulturni poti vsako leto popelje četrtošolce, ki imajo ta dan kulturni dan. Najprej se z vodičema sprehodijo po poti, nato pa sledi reševanje delovnih listov.

Vir: Osebni arhiv

Zgibanka Kulturna učna pot Postojna (fotografija: avtorica prispevka)

Vsakokrat, ko se vodiča zamenjata, gremo skupaj po poti in vadimo vsebino. Vodiča morata obvladati podatke, prav tako pa tudi potek poti.

Po kulturni učni poti ne hodijo samo naši učenci, temveč naši mladi turistični vodiči ob različnih priložnostih po njej popeljejo tudi učitelje in druge obiskovalce naše šole, udeležence študijskih skupin, ki potekajo pri nas, ipd.

Nadarjenih učencev je na šoli kar lepo število, vendar vsi ne kažejo interesa za vključevanje v te dodatne dejavnosti. Predvsem se zanašamo na njihov lastni interes in voljo do dela tudi zunaj okvirov šolskih vsebin. S takimi učenci ni težko delati, niti jih ni treba posebej motivirati. Že sama ideja potegne k delu tiste, ki jih to zanima.

Delavnice in ekskurzije vedno ponudimo vsem, vendar se odzovejo tisti, ki jih vsebina zares pritegne, siljenje k nečemu ne da rezultata. Tak način dela ustvari tudi zdrav in pozitiven odnos med sodelujočimi.

Glede na to, da se vse dejavnosti izvajajo po pouku, po opravljenem rednem delu, moramo delati predvsem s srcem. Na koncu smo utrujeni vsi, mentorji in učenci, vendar vsi zelo zadovoljni. Delo z nadarjenimi učenci je res izziv, pa tudi dobra ideja, ki skriva v sebi zastrte zanimive vsebine. Samo poiskati jih moramo in omogočiti našim mladim upom, da se v sodelovanju z mentorji izkažejo.

Avtorica prispevka: Nevenka Trenta