Hygge [hüge] je pojem, ki je del danske kulture. Povezan je z umetnostjo srečnega življenja. Danci si zanj celo pri Unescu prizadevajo, da bi ga uvrstil na svoj seznam svetovne kulturne dediščine.

Beseda hygge izvira iz norveščine in pomeni »dobro počutje«. Izraz lahko razumemo tudi kot udobje, domačnost, trenutek »odklopa« v prijetnem vzdušju, ki ga posameznik doživlja bodisi sam bodisi v skupini, doma, naravi, navsezadnje tudi v šoli. To je povsem subjektivno dojemanje trenutka ugodja in zadovoljstva v sozvočju s seboj in ljudmi okoli sebe.

Ta koncept ni revolucionarno nov, odkriva pa poti do izpolnitve sreče in notranje ubranosti. Po teh načelih so se znali ravnati že naši stari starši, le da je njim to uspevalo bolje kot nam, saj ni bilo prehitrega tempa ali motečih vplivov sodobne tehnologije.

Danske šole že nekaj časa udejanjajo filozofijohygge. To pomeni, da učence učijo uživati v preprostih radostih življenja in da se učitelji nekoliko odmaknejo od formalnega šolskega vzdušja in rigidnih učnih načrtov. Učencem privzgajajo zavedanje, da so ob njih ljudje, na katere se lahko zanesejo. Učencem skušajo pokazati, da za pristno notranje zadovoljstvo niso nujne materialne dobrine.

Zakaj torej ne bi tudi mi v slovenskih šolah poskusili zavestneje in aktivneje širiti kulture hygge?

Čeprav ni nekega univerzalnega »recepta«, je vredno poskusiti vsaj z nekaj načini.

Za hygge potrebujete t. i. hyggekrog, udoben in vabljiv kotiček, kamor se učenci lahko umaknejo in kjer se sprostijo in družijo z vrstniki. Izkoristite lahko še neizkoriščene kotičke šolskih prostorov, npr. pod stopniščem, strešnim oknom ali zunaj pod nastreškom. Ta kotiček opremite npr. s kakšno mehko odejo, blazinami, svetilko, ki oddaja toplo svetlobo, tako da se bodo učenci vedno znova radi vračali tja in podoživljali domačnost in toplino.

Za hygge vzdušje je v šolskih prostorih koristen košček narave. Skrb za zelene lončnice na policah, urejanje zeliščnih gredic in postavljanje ptičjih krmilnic v šolskem okolišu so dejavnosti, ki bodo otroke umirile, jih povezale med seboj in z naravo. Na stene lahko obesite izdelek iz lesene naplavine in poskrbite za šopek svežega cvetja na mizi.

Hyggekrog lahko z mehko preprogo in blazinami ustvarite tudi v šolski knjižnici, kamor učence povabite k bralnim uricam, hkrati pa jim postrezite s toplim kakavom ali vročo čokolado. Prosite jih, naj si nadenejo udobna oblačila in par mehkih nogavic, hyggesokker, in jih učite uživati ob branju dobre knjige.

Danci povezujejo hygge s svetlobo prižganih sveč zlasti v temačnih zimskih dneh. Ker vemo, da prižiganje sveč v šolskih prostorih ni ravno odlična zamisel, lahko opremite prostore z nizom LED lučk, LED svečami ali v željenem trenutku projicirate na steno podobo prasketajočega ognja v kaminu. (gl. https://www.youtube.com/watch?v=0fYL_qiDYf0). V šolski avli lahko iz mavčne plošče naredite ogrodje lažnega kamina (gl. navodila na: https://pedtext.ru/sl/drywall/fireplace-from-gipsokartona-own-drawing-false-fireplace-with-own-hands/), predenj pa postavite nekaj starih naslanjačev.

Za hygge vzdušje so priporočljive nevtralne barve, ki delujejo pomirjujoče. Del stene ali vrata učilnice lahko prelepite s samolepilno tapeto z nežnim vzorcem, ki deluje pomirjujoče. Sproščenost je namreč ena izmed sestavin hygge sloga.

Pazite, da na stenah učilnicne bo preveč izdelkov učencev, saj bi odvračale pozornost, eden od pogojev za doseganje hygga pa je tudi, kot pravi učiteljica Susanne, da iz prostora odstranite vso nepotrebno navlako, skratka vse, kar moti ali odvrača pozornost. Pri urah likovne umetnosti ali tehnike lahko skupaj z učenci iz naravnih materialov izdelate okvirje za izdelke in na steno izmenično obesite le nekaj uokvirjenih izdelkov.

Pogoj za hygge trenutke je zmernejši tempo in umiritev. V šoli pa se pogosto soočate prav s tem, kako učence umiriti. Pomaga lahko predvajanje sproščujoče glasbe (gl. YouTube in vtipkaj iskalni niz lucid dreaming sleep music ali relaxation music). Roko na srce, s takšno postavitvijo pohištva, kot smo je vajeni v slovenskih razredih, je umirjenost težko dosegljiv cilj. Če si prizadevate za boljše vzdušje, lahko skupaj z učenci spremenite razporeditev pohištva ali se umaknete v manjši prostor, ki ga predhodno uredite tako, da je hyggeligt.

Čeprav lahko hygge doživljamo v vsakem letnem času, je zanj še posebej primeren zimski čas. Okrasitev šole v predprazničnem času zagotovo pričara hygge vzdušje, ki nas poveže. Za nameček nas uči, da pristnih radosti ne moremo ustvariti brez priprav in truda.

Hygge lahko občutite tako v udobnem prostoru kot na prostem. Ko sedite z učenci zunaj na klopi in klepetate (npr. v času OPB), se prepuščate božanju sončnih žarkov in opazujete puhaste oblake, ste hyggeligt. Kot učitelji namreč niste več togi in uradni, gradite medsebojne odnose, ste prisotni tukaj in zdaj, s tem pa se približate hygge slogu. Morda je to tudi primeren trenutek, da se z učenci dotaknete teme hvaležnosti, tega ključnega elementa za srečo. Prosite jih, da vsak posebej pove, za katere stvari, osebe ali dogodke je hvaležen. Da bo pogovor lažje stekel, najprej spregovorite sami.

Jeseni lahko za določeno skupino učencev, npr. z učenci, ki obiskujejo IP, organizirate v šolski okolici, če je to mogoče, kostanjev piknik. Tako se boste tudi sami bolj povezali s sodelavci in učenci, kar pa je nujno za doseganje dobrih socialnih stikov.

Da bi doživeli hygge trenutke, se je dobro umakniti od elektronskih naprav in vseh vabljivih aplikacij, zato je teden šole v naravi odlična priložnost za vsrkavanje lepote narave in doživljanje hygge. Iz prakse vemo, da se učenci v času tedna ŠVN, ki vključuje številne dejavnosti, kot so pohodi, kolesarjenje, sprehodi, kurjenje tabornega ognja, veslanje v kanujih, zelo sprostijo in povežejo, kar je ključno za človekovo zadovoljstvo in tudi bistvo hygge – sproščenost in povezanost.

V času ŠVN organizirajte večer družabnih iger, pokaži kaj znaš ali pevski večer, ki se odvija v sproščenem vzdušju, po možnosti ob kaminu, če ste nastanjeni v kakšni koči. Učenci spoznavajo drobna zadovoljstva, se učijo, da je možno uživati tudi brez pametnega telefona.

Številne šole organizirajo tudi posebne, vsebinsko naravnane tabore. Na njih se med drugim izvajajo delavnice teambuildinga. Tudi te so odlična priložnost, da otroke učite, da življenje ni tekmovanje in pehanje (npr. za dobrimi ocenami), ampak da lahko skupaj ustvarjate nepozabno lepe trenutke.

Ob iztekajočem se šolskem letu lahko v okviru astronomskega krožka organizirate noč pod zvezdami, opazujete osrednji del Rimske ceste, srkate topel čaj, prepevate pesmi in nato preživite noč pod odejami v šotorih, ki ste jih sami postavili. Vključite lahko tudi starše in tako hyggate skupaj.

Bralna noč, ki so jo že organizirale številne slovenske šole, ponuja še eno priložnost za prijetno doživljanje drobnih trenutkov in spodbujanje socialnih stikov, kar sodi v okvir hygge miselnosti. S tem učencem sporočate, da se prijetnega vzdušja in občutka povezanosti ne da kupiti.

Morda se uspete povezati z Zavodom za uveljavljanje vizualne kulture (VIZO) in se dogovorite za filmski večer z delavnicami in s pokovko ob ogledu filma. Občutki zadovoljstva in povezanosti so nedvomno zagotovljeni. Zadeli boste bistvo koncepta hygge – doživetje, ne imetje.

Koristno je, da koncept hygge ob začetku šolskega leta predstavite ravnatelju in staršem, in jih nekako vključite v doseganje hygge trenutkov. Starše na roditeljskem sestanku zaprosite, da npr. odstopijo preproge, odeje, blazine, ki jih ne potrebujejo več, morda tudi kakšen star, izrabljen naslonjač ali zofo, ki jo boste namestili v hygge kotičke, v katerih boste ustvarjali skupne spomine in opazovali ples snežink.

Hygge rekvizite, kot so tople odeje, mehke blazine, kose umetnega krzna in LED luči z mehko toplo svetlobo, lahko kupite z denarjem iz šolskega sklada, če se o tem predtem dogovorite s skrbnikom šolskega sklada.

Tudi v času razrednih ur lahko stremite k doseganju hygge vzdušja. Učenci naj izmenično prinesejo s seboj piškote, razrednik pa npr. kakav (prosite, da vam ga pripravijo v šolski kuhinji), nato se posedite kar na tla, odeje ali preproge, se obdajte z blazinami in se s svojimi nadobudneži prepustite klepetu. Bodite pozorni, da vsi pridejo do besede. Izogibajte se pogovorov o problematiki, kot so učne težave in vzgojna problematika, saj takšne debate izničijo občutek hygge. Lahko pa je tema takšne RU obujanje skupnih spominov ali naključna prijazna dejanja. Le tako učence učite pristnih odnosov, občutka enakosti in povezanosti.

Z učenci lahko naredite nevihto možganov o tem, kako se umiriti, kaj lahko naredijo, da se dobro počutijo, kaj naj počnejo, da bi bili srečni, kako se povezati s soljudmi, nato pa njihove zamisli zapišite v obliki hygge manifesta in ga obesite na šolsko oglasno desko. Tako boste vse na šoli priželi v hygge objem.

Medtem ko Danci živijo po principu hygge, Francozi udejanjajo koncept Bon vivant (uživanje življenja ob dobri hrani), Italijani pa se ravnajo po načelu Slow food movement, povezan s čuječnostjo ob uživanju hrane. Hyggamo lahko torej tudi ob hrani in sproščenem klepetu.

Seveda pa je v šolski jedilnici zaradi hrupa in prevelikega števila učencev nemogoče uživati obroke čuječe in v hygge vzdušje. Zato lahko z manjšo skupino otrok odnesete hrano v učilnico ali na prosto, mize pogrnete s prti, dodate še kakšno LED svečko in ustvarite sproščeno topel, družbeno povezujoč dogodek. Poudariti velja, da sladice in topli napitki veljajo za hyggeligt, ne pa korenček. Tudi če ste eko šola, se ne razburjajte zaradi zaužitih gumijastih medvedkov ali sladkorne pene, saj malce razvajanja ne škodi nikomur. Določeno hrano človek vedno povezuje z ugodjem, slog hygge pa nas nagovarja, da si privoščite, kar se vam zdi dobro.

Kaj lahko pričakujete?

Če boste ustvarili hyggekrog kotiček, lahko pričakujete, da ga boste vedno znova obiskovali, nato pa se v učilnice vračali bolj umirjeni in navdihnjeni za delo. Pričakujete lahko večjo ustvarjalnost, inovativnost, pripravljenost za boljše sodelovanje in občutek zaupanja.

Mnogim bo postalo bolj domače dejstvo, da sreča ne izvira iz razkošja in da jo je mogoče najti v majhnih rečeh in drobnih trenutkih. Nekateri bodo tudi lažje dojeli, da je sprostitev možna tudi brez telefona ali računalnika. To se mi zdi nadvse pomembno, saj bo za današnje generacije otrok na njihovi bodoči poti odklop od wifija še kako nujen.

Napisal: Natalija Kocijan, hyggespreder* (* nekdo, ki širi hygge 😊)

Vir vseh fotografij: Vojka Kovačič in učenci OŠ Dragomelj