Spoštovani,
Vsem udeležencem webinarja smo poslali posnetek tega.
Z vami delimo še kratko razlago orodij, več pa si prosimo poglejte v samem predavanju. Predlagamo tudi, da stopite v stik s predavateljico.
Quizlet: spletno učno orodje, ki omogoča preprosto izdelavo kartic s slikovno ali besedno iztočnico v različnih jezikih. Ponuja zelo bogat nabor različnih aktivnosti, ki popestrijo pouk in vpeljejo igro v učenje.
Kahoot!: uporabljate ga lahko za pregled znanja učencev, za formativno ocenjevanje ali za odmik od tradicionalnih učnih dejavnosti. Omogoča različne vrste vprašanj, ankete, vstavitev videoposnetkov in zvočnih posnetkov v vprašanje, postopno razkrivanje slike in še mnogo drugega.
Liveworksheets: s tem orodjem lahko tradicionalne tiskane učne liste spremenite v interaktivne spletne vaje, ki omogočajo samodejno popravljanje nalog. Spletno učno orodje podpira različne formate nalog, npr. doc, pdf, jpg ali ppt.
Lep pozdrav.
Uredništvo Rokusove centrifuge
Kakšna je razlika med njimi? Zdi se mi zelo uporabno orodje, ki bi motiviralo učence, sama pa bi ga potrebovala za pouk športa.
Kaj mi priporočate?
Lp, Irena Lamovec
]]>Spoštovani,
hvala, ker ste delili z nami Vaše mnenje.
]]>Spoštovana,
problematičen je del teme naslova “Formativno spremljanje”. Namreč predavatelj bi se moral pozanimati, kakšno je trenutno stanje pri uvoženem konceptu “Formativno spremljanje”. Preprosto ni več aktualen. Morda bi lahko predavatelj malo povprašal na Zavodu za šolstvo pri strokovnjakinjah, ki si izdale zvezke “Formativnega spremljanja”, kaj se dogaja. Verjetno si ne želimo predavanj, ki nimajo strokovne osnove.
]]>Spoštovani,
gre za serijo predavanj, ki jih bomo izvedli vsak torek v mesecu maju in kjer se bomo posvetili temam iz naslova.
]]>žal mi je, ker moram ugotoviti, da predavanje ni vsebovalo razumevanja delovanja možgan, vsaj ne z znanstvenega vidika. Uporabljeni vidik, ki naj bi prikazoval deovanje možgan, mi je bil videti bolj psihološki in kakšnih 100 let star. Se opravičujem, ker bom uporabil izraz zavajajoča razlaga delovanja možgan.
]]>predavanje samo ni bilo slabo. Vendar pa ne vidim povezave med “Orodji za pouk na daljavo” in “Formativnim spemljanjem”. Predavanje je bilo zgolj o “Orodjih na daljavo”. Morda sem preslišal, kakšna je povazava s formativnim spremljanjem.
]]>Spoštovani,
Kratka opredelitev bi lahko bila, da je stres normalen fiziološki odziv organizma na dražljaje iz okolja, ki zmotijo osebno ravnotežje. V aktualnih razmerah ga lahko razumemo kot prirojen program telesnega prilagajanja novim okoliščinam in spremembam, ki jih zaradi izgube “normalnosti” in porušenja cone udobja doživimo kot ogrožajoče.
Kratka opredelitev optimizma bi lahko bila: prepričanje, da bodo prihodnji dogodki in izkušnje pretežno pozitivni. Martin E. seligman ga razume kot pojasnjevalni slog, ki se oblikuje na podlagi preteklih izkušenj (razlaga pojasnjevalnega sloga https://positivepsychology.com/explanatory-styles-optimism/).
Lep pozdrav,
Kristijan Musek Lešnik
zanima me, kako bi na kratko opredelili kaj je stres in kateri so vzroki za nastanek stresa ?
Ali je mogoče tudi optimizem opredeliti na kratko ?
]]>Hvala za ideje, preučim aplikacijo, ki jo predlagate! Upam, da mi bo šlo od rok tako kot Vam! 🙂
]]>Kako krasno in čustveno spisano! Kar solze so mi stopile v oči! Hvala tudi za nekaj odlični idej, kako delati z otroki te dni. Vse dobro, ostanite zdravi!
]]>Že v tednu pred zaprtjem šol sem začela razmišljati, kako bom izpeljala govorilne ure, ki so bile v tem tednu. Gibanje je bilo omejeno, govorilne je bilo potrebno izvesti. Že na prvem avgustovskem roditeljskem sestanku sem starše pozvala, da si uredimo skupino na Vibru. Tako smo že celo leto komunicirali preko aplikacije, pošiljala sem jim kratke filmčke, pošiljala vabila, … Zato izpeljava govorilnih ur preko video pogovora ni bila nobena ovira. Niti za starše niti za naju z drugo strokovno sodelavko.
Pa je prišel dan D v ponedeljek, ko sem izvajala pouk preko video pogovora. Ugotovila sem, da to ne bo v redu, saj sem delala od 8. ure zjutraj do večera. Iskala sem informacijo o brezplačni in enostavni aplikaciji in jo dobila.
Aplikacija lifesize.com ponuja odlično poučevanje. Imam stik z učenci, vidni in slušni. Apliciram jim lahko vse vsebine lili.bi, ki sem jih že prej uporabljala in so jih učenci navajeni. Na pobudo staršev sem organizirala dopoldansko in popoldansko poučevanje. Imamo nekaj staršev, ki so polno zaposleni, kljub karantenskemu času. Tretji dan sem se, na pobudo staršev, odločila pouk izvajati v treh skupinah, zaradi boljšega dela. Zame je to pomenilo dodatno časovno obremenitev in zvokovno razbremenitev, za učence pa lažje in boljše pogoje za delo. Torej v eni skupini je po pet učencev. Skupaj predelamo vsebine slovenščine (opismenjevanje, poslušanje, opisovanje sličic, govorne vaje), matematike, spoznavanja okolja. Vsakodnevno preverim branje, kot sem ga pri pouku v živo. Imamo tudi odmor. Tudi glasbeno umetnost sem poskušala. Športa ne poučujem.
Ko sem ugotovila, da pouk na daljavo deluje, sem začela izvajati še DSP za tujce in glasbeno umetnost v 2. in 3. razredu.
Priporočam uporabo podobnih aplikacij. S to metodo poučevanja sem se približala učencu (tako so nam ves čas govorili, da se moramo mi približati učencu, ne, da se on nam prilagaja) in ves čas imamo stik. Vsi imajo dovolj hitro internetno povezavo. Pri večini družin predstavlja največjo težavo čakanje na prosto mesto za računalnikom.
Erika Anzelc Intihar